Na plečih pacientov

Do zadnjega sem nekako upala in pričakovala, da nadaljevanja Fidesove stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki se je začela včeraj, ne bo. Stavka se, sploh če se zaostri, odvija na plečih pacientov in vsaj zase lahko povem, da v obstoječih okoliščinah nisem nikogaršnji zaveznik: ne Fidesa in ne vlade. Pri uspešni mediaciji vsak malo popusti, mar ne?

Pred dnevi sem na sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides naslovila vprašanje, koliko članov imajo. Odgovora nisem dobila. Stavke se sicer sme udeležiti vsak zdravnik in zobozdravnik v Sloveniji, ne glede na to, ali svojo namero sporoči vnaprej ali ne. Koliko zdravnikov bo dejansko stavkalo, pa tudi v Fidesu vnaprej niso mogli napovedati.

Stavko podpirata Zdravniška zbornica Slovenije in sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um, kjer sicer menijo, da se Fidesove zahteve ne posvečajo glavnim težavam. V Praktik.umu so zato oblikovali svoje zahteve, med drugim povišanje plač nezdravniškemu kadru in administrativne razbremenitve. V Srebrni niti, združenju za dostojno starost, stavke zdravnikov ne podpirajo in pozivajo k dostojnemu in dostopnemu zdravstvenemu varstvu.

»Smo za pogajalsko mizo, zato je stavka nepotrebna,« je bilo konec minulega tedna sporočilo sindikata zdravstva in socialnega varstva. »V zdravstvu so pogoji za delo alarmantni, čemur pa se Fides ne posveča; mislim, da je to ključno,« je za Televizijo Slovenija poudarila predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, ki je opozorila tudi na položaj drugih zdravstvenih delavcev in prav tako ne izključuje stavke. »Če bomo ocenili, da so obljube prazne, se bomo tudi mi začeli pripravljati na zaostrovanje.«

Sindikati javnega sektorja so skušali svoje zahteve že večkrat uveljaviti s stavko, a največ je bilo do zdaj v Sloveniji prav zdravniških stavk. Vlada je sicer minulo nedeljo Fides ponovno pozvala, naj zaustavi stavkovne aktivnosti ter nadaljuje pogajanja. V Fidesu so prepričani, da se vlada spreneveda. Kakšnih večjih sprememb v včerajšnjem delu stavkajočih, vsaj v gorenjskih javnih zdravstvenih ustanovah, ni bilo. Ponekod stavka ni vplivala na delovne procese. Si niti ne predstavljam vsega prenaročanja in še daljših čakalnih vrst. A kaj bo, če se stavka zaostri? Upam, da je danes kaj boljši dan in da so s pogajanji, ki so se nadaljevala včeraj, zbližali stališča. Vsega, kar se dogaja za zaprtimi vrati, pa verjetno tako ne (iz)vemo. Konec koncev kratko potegnemo pacienti, plačniki in uporabniki javnega zdravstvenega sistema. Nas mora res še bolj skrbeti?