Kamničani spet v boj za urgenco

Na ponedeljkovem protestnem shodu je več sto občanov Kamnika in Komende odločno zahtevalo, da se služba nujne medicinske pomoči v kamniškem zdravstvenem domu ohrani, in izrazilo nasprotovanje siromašenju sistema, ki dobro deluje.

Kamnik – Vlada je prejšnji teden potrdila uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto, s katero znova začenja reorganizacijo sistema nujne medicinske pomoči (NMP), tako kot že v letih 2015 in 2022. Tako kot v preteklosti so se tudi tokrat Kamničani odločno odzvali. Na seznamu 15 satelitskih urgentnih centrov (SUC) namreč kamniškega ni.

Vodstva kamniškega zdravstvenega doma ter občini Kamnik in Komenda so na ministrico dr. Valentino Prevolnik Rupel poslali protestno pismo, v katerem so navedli argumente v prid ohranitvi kamniške urgence. »Do najbolj oddaljene točke v občini Kamnik znaša razdalja skoraj trideset kilometrov, zato si je nemogoče predstavljati, da za tako oddaljena naselja oz. njeno prebivalstvo predvidena sprememba organiziranosti omenjene službe ne bi predstavljala težav. Občina Kamnik ima kar 22 krajevnih skupnosti in 102 naselji, med katerimi so marsikatera precej oddaljena od središča, slabih 16 tisoč prebivalcev (okoli petdeset odstotkov vsega prebivalstva) pa živi izven mesta Kamnik z okolico,« so med drugim zapisali in poudarili, da je popolnoma nerealno razmišljati, da bi reševalna vozila iz Domžal (tam je namreč predviden najbližji SUC) lahko na pomoč prihajala hitreje kot tista iz Kamnika.

Zahtevajo razveljavitev uredbe

Odločno nasprotovanje spremembam so na ponedeljkovem protestu izrazili tudi občani, ki so glasno zahtevali, da se NMP ohrani vsaj v takšni obliki, kot je zdaj. Udeležil se ga je tudi kamniški župan Matej Slapar, ki je na vprašanje, na kakšen način lahko še preobrnejo potek dogodkov, povedal: »Kdor je uredbo sprejel, jo lahko vedno tudi razveljavi. Pričakujemo, da se uredba, ki ne ustanavlja urgentnega centra tudi v Kamniku, razveljavi in se nato začnemo pogovarjati, kaj storiti s kamniško NMP, ki deluje vrhunsko.« Tudi komendski župan Jurij Kern je poudaril specifiko terena, ki ga obravnava kamniška enota NMP. »Iskanje alternativ je za nas nesprejemljivo,« je dejal.

»S stroko seveda taka odločitev nima nič in prodajanje megle, da bomo do uvedbe urgentnih centrov in s tem naše ukinitve okrepljeni z dodatnim vozilom urgentnega zdravnika, služi zgolj temu, da bi občani spregledali dejstvo, da se jim urgentni zdravnik in urgentna ambulanta dejansko ukinjata,« nam je povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Sašo Rebolj, ki pravi, da je projekt »nevaren za ljudi, nehuman in izraža popolno nerazumevanje delovanja NMP«.

»Zagovarjam ne zgolj preživetje in dober izid zdravljenja, ampak tudi humano obravnavo, kar sedemurno ali še daljše čakanje na obravnavo v urgentnih centrih zagotovo ni – in to se bo še dramatično poslabšalo, če se tja zgrne še petmestno število pacientov iz Kamnika in Komende (in Vrhnike in ostalih ukinjenih enot). Pri navedbah, katera enota 'ustreza kriterijem' za obstoj, kar zelo rada omenja ministrica za zdravje, je treba vedeti, da so si te kriterije izmislili kar sami,« je še povedal Rebolj.

Ne verjamejo obljubam

Ob ostrih odzivih lokalne skupnosti se je oglasil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, ki je za STA povedal, da se kamniškemu zdravstvenemu domu »ne jemlje nujna medicinska pomoč, pač pa se krepi«, ter da tudi v nadaljnjih fazah prenove sistema NMP ni predvideno, da bi v Kamniku ostali brez dežurnih urgentnih zdravnikov. Prav tako je Kordež omenil tudi, da naj bi kamniški zdravstveni dom za delovanje urgence letos prejel dodatnih tristo tisoč evrov.

V Kamniku pa takšnim trditvam ne verjamejo. »Nimamo nobenih zagotovil, da bo tako, če pa jih bomo dobili, bomo pa zadovoljni,« nam je na protestu povedala pomočnica direktorja Milena Osolnik in dodala: »Uredba tega ne obljublja, mi pa želimo za naše paciente varnost in zanesljivost, zato nam neke obljube, ki niso pisne, ne morejo zagotoviti, da bi bili mirni,« je še dodala. Skrbi jih, da bodo čez leto, ko naj bi začeli ustanavljati urgentne centre, na kamniškega pozabili in ga po tiho ukinili, saj zagotovil nimajo. Tudi o navedbah o dodatnih denarnih sredstvih so izvedeli le iz medijev.

Zmanjševanje NMP ne bo zmanjšalo gneče

Po veljavnem sistemu po državi razpršeno deluje 54 točk nujne medicinske pomoči, od tega jih je deset v splošnih bolnišnicah, preostalih 44 pa v ambulantah dežurnega zdravnika. Z reorganizacijo pa bi vzpostavili sistem, po katerem bi imeli 11 urgentnih centrov v večjih krajih (na Gorenjskem na Jesenicah) ter dodatnih 15 SUC-ov (na Gorenjskem v Kranju, Škofji Loki in Domžalah). Z reorganizacijo predvidevajo tudi uvedbo t. i. srečevalnega sistema, ko bi se nujnemu klicu odzvalo reševalno vozilo z diplomiranim zdravstvenikom in zdravstvenim tehnikom, zdravnik pa naj bi se na teren odpravil zgolj po potrebi z vozilom urgentnega zdravnika in skupaj z diplomiranim zdravstvenikom.

Ministrica za zdravje pravi, da naj bi s spremembami akutno bolni prejeli hitrejšo oskrbo, po drugi strani pa bi na ta način razbremenili urgentne centre, a v zdravstvenem domu, kakršen je kamniški, so prepričani, da gre za razgradnjo dobro delujočega sistema. »Da bo zmanjšanje števila enot NMP zmanjšalo gnečo v preostalih ali urgentnih centrih, je seveda debilizem, ki mu pač še tako preprost človek ne more nasesti,« je bil jasen Rebolj.