Varnejša pot žab do mrestišč

V sklopu akcije varstva dvoživk med njihovo selitvijo v mrestišča, ki jo je Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Joštarji in Mestno občino Kranj letos izvedel že petič, so pod Sv. Joštom prostovoljci čez cesto skupno prenesli 790 žab.

Kranj – Deževno vreme in pomladne temperature prebudijo dvoživke, ki se v večernih urah podajo na pot k vodam, kjer odložijo mrest in poskrbijo za nadaljevanje vrste. Na selitvenih poteh pogosto prečkajo cesto, s čimer veliko tvegajo. Smrtnost na cestah v času selitev poleg uničevanja njihovih življenjskih prostorov predstavlja največjo grožnjo dvoživkam. Da bi jih ohranili, so Mestna občina Kranj, Zavod RS za varstvo narave in Joštarji tudi letos pripravili akcijo, s katero so pomagali dvoživkam pri varnem prečkanju ceste in jim s tem omogočili uspešen razplod.

Kot poudarja Vita Polajnar iz kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, s prenašanjem dvoživk čez cesto pomembno prispevamo k njihovemu varstvu. »Zaznavamo namreč, da število žab upada, kar dokazuje tudi dejstvo, da smo pred leti čez cesto pod Joštom prenesli tudi do 1500 žab, letos jih je bilo polovico manj,« je opozorila Polajnarjeva.

Pomemben kazalnik stanja narave

Dvoživke so po besedah Polajnarjeve pomemben del ekosistema in prispevajo k njegovi uravnoteženosti. Uravnavajo številčnost žuželk, polžev in pajkov, s katerimi se hranijo. Na njihovem jedilniku se tako znajdejo tudi komarji in vrste, ki ljudem povzročajo škodo na vrtovih in poljih. Hkrati so dvoživke pomemben kazalnik stanja narave, saj so občutljive za spremembe in zato med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami. »Ko v naravi opazimo upad dvo­živk, pomeni, da se v njej dogajajo velike spremembe, ki jih sicer še ne bi opazili. Veliko število in pestrost dvoživk kažeta na dobro stanje okolja, upad pa na slabšanje,« poudarjajo na zavodu.

Akcije, ki je potekala v predzadnjem tednu februarja, se je v dveh dneh udeležilo približno 120 prostovoljcev, pri čemer so bili nekateri prisotni obakrat. Žabe so prenašali na kilometer dolgem območju pod Sv. Joštom. Med pomembne selitvene poti v kranjski občini sodi tudi cesta severno od Bobovških jezer, ki se nadaljuje skozi gozd mimo Brda in je bila minuli konec tedna zaradi selitev zaprta. »Odziv prostovoljcev je vsako leto velik, številni med njimi se redno vračajo, kar nakazuje na vse večjo ozaveščenost o pomenu dvoživk. Veliko je tudi posameznikov, ki samoiniciativno pomagajo žabam čez cesto, kar je zelo spodbudno,« je zadovoljna Polajnarjeva. V soboto je bila akcija odpovedana, saj je bilo zaradi nizkih temperatur pričakovati okrnjeno selitev žab.

Otroci navdušeni nad žabicami

Med udeleženci je bilo veliko družin z otroki, ki so bili nad žabicami navdušeni. »Žabe so ogrožene, zato jim pridemo z veseljem pomagat. Hkrati pa je to tudi odlična lekcija za otroke,« je dejala Kranjčanka Ana Valič. Tudi Domen Košir iz Zgornjih Bitenj je zatrdil, da je izkušnja zelo poučna in koristna za otroke. Aljaž Kožuh iz Pševa pa je dejal, da je vse prisotne žabe skoraj nemogoče prenesti na drugo stran ceste. »A če jih vsaj neki delež, smo dosegli manjši odstotek povoza, kar je nedvomno spodbudno za ohranjanje populacije,« je prepričan Kožuh.

Akciji se je že četrtič pridružila tudi kranjska podžupanja Manja Zorko, tudi to­krat v spremstvu sina Žana. »Ljudje smo ceste postavili na selitvene poti žab, zato je prav, da jim pomagamo,« je poudarila. Sin Žan pa nam je povedal, da so žabice prijazne in da se jih nič ne boji. »Dal sem jih v vedro in jih nesel čez cesto, da jih avtomobili ne povozijo.«

Včasih se katera skrije v škorenj

Franc Dolhar živi v neposredni bližini, zato stanje redno spremlja in poudarja, da so žabe sestavni del življenja tamkajšnjih prebivalcev. »Na tej cesti, ki je zelo prometna, je ogromno povoženih žab. Menim, da bi morali namestiti prometni znak, ki bi opozarjal na njihovo prisotnost. S tem bi morda spodbudili katerega od voznikov, da upočasni vožnjo in je bolj pozoren na cestišče. Pozorni moramo biti tudi na to, da jih ne pohodimo med iskanjem in prenosom čez cesto,« je prepričan Dolhar, ki verjame: »Kolikor žab bomo rešili, toliko manj bomo imeli poleti komarjev.« Povedal je še, da kakšna od žab včasih zaide do hiše, skoči na teraso in se skrije v škorenj.