Lani najmanj otrok v zadnjih petdesetih letih
V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih statističnega urada rodilo manj kot 17 tisoč otrok, kar je najmanj po letu 1972. Vse več družin je brez otrok.
Kranj – Po začasnih podatkih se je lani rodilo 16.769 otrok, kar je skoraj pet odstotkov manj kot predlani in najmanj po letu 1972, so pred materinskim dnevom sporočili s Statističnega urada RS (Surs). Največ rojstev v 50-letnem obdobju je bilo leta 1979, in sicer 30.604. Kot so navedli, se je v letu 2022 rodilo 9051 dečkov in 8576 deklic. Dolgoletno povprečje kaže, da se v Sloveniji rodi šest odstotkov več dečkov kot deklic.
Leta 2022 je največ dečkov dobilo ime Luka, največ deklic pa so poimenovali Mia. Za primerjavo: trideset let pred tem sta bili najbolj priljubljeni imeni za novorojenčke Rok in Nina.
Z materinstvom odlašajo
Pri ženskah, ki so rodile med letoma 2002 in 2022, so zaznali pomembne premike v starosti mater, saj jih čedalje več materinstvo odlaga v poznejša leta. Na to kažeta višanje povprečne starosti mater ob rojstvu, ki je leta 2002 znašala 28,8 leta in dve desetletji kasneje 31,1 leta, ter tudi starostna porazdelitev. Leta 2002 je bila desetina otrok rojena materam, starim od 35 do 39 let, dvajset let pozneje pa se je ta delež skoraj podvojil – na 18 odstotkov. Velja tudi obratno: leta 2002 se je 19 odstotkov otrok rodilo materam, starim od 20 do 24 let, leta 2022 pa 10 odstotkov.
Na Sursu so tudi pojasnili, da je bilo leta 2021 v Sloveniji skoraj 175 tisoč družin brez otrok, predstavljale so 30 odstotkov vseh družin. »Med družinami z otroki jih je 39 odstotkov imelo enega otroka, šest odstotkov družin pa vsaj tri otroke. Ob popisu prebivalstva leta 1981 je bilo 21 odstotkov družin brez otrok, 10 odstotkov pa jih je imelo najmanj tri otroke.«
Navedli so tudi podatke o stopnji delovne aktivnosti žensk, starih 18–64 let, ki je leta 2022 v Sloveniji znašala 72,5 odstotka, v EU pa 67,4. Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU; med materami s tremi ali več otroki je bila najvišja na Švedskem – 83,4-odstotna, Slovenija pa se je z 81,5 odstotka uvrstila na tretje mesto.