Zeleni pingvin s plastenko vode

»Počasi ubijamo planet, zato moramo nekaj narediti,« pravi William Sweetlove, prvo ime umetniškega projekta Dobre novice!, ki v Kamniku in okolici poteka do sredine septembra. Projekt združuje več kot dvajset umetnikov iz šestih držav.

Kamnik – Tri metre visoka kričeče zelena skulptura pingvina s plastenko vode na hrbtu, rdeče obarvani orjaški psi, severni medvedi in ptice. V središču Kamnika, predvsem pa v bližnjem Arboretumu v Volčjem Potoku, te dni začudene poglede mimoidočih vzbujajo nenavadne skulpture, dela belgijskega umetnika mednarodnega slovesa Williama Sweetlova, ki sodeluje v ambicioznem umetniškem projektu.

»Ko smo se v Kamniku skupaj s partnerji odločili za umetniški dogodek Dobre novice!, je bila naša vizija umestiti Kamnik in Slovenijo kot privlačno lokacijo za razstavljanje sodobne umetnosti, in rodil se je drzen umetniški projekt, ki nikogar ne bo pustil ravnodušnega,« pa je enega od vidikov projekta poudaril kamniški župan Matej Slapar.

Največji umetniški dogodek v Kamniku in eden največjih pri nas ima močno mednarodno komponento, ki združuje 25 avtorjev iz šestih držav. Idejni oče projekta Matthew McQuarrie, Američan, ki ustvarja v Galeriji Prečna v Kamniku, je s projektom povezal praktično vse kamniške kulturne ustanove, vključno s partnerji Občino Kamnik, Medobčinskim muzejem Kamnik in Zavodom za turizem Kamnik. Projekt pa sta podprla tudi Turizem Ljubljana in veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.

Počasi ubijamo planet

William Sweetlove, ki je zaradi sodelovanja v Dobrih novicah! zavrnil ponudbo iz Šanghaja, je ustvarjalec svetovnega kova, ki ima za sabo več sto razstav po vsem svetu. Med potovanji od Azije do Severne in Južne Amerike je lahko od blizu opazoval, kako človekov vpliv spreminja življenjske pogoje in ogroža naravo. »Počasi ubijamo planet, zato moramo nekaj narediti,« nam je povedal v kratkem pogovoru na enem od dogodkov ob odprtju projekta v Arboretumu.

S kričečimi skulpturami, ki vzbujajo pozornost, želi opozoriti na težave, s katerim se srečujemo, in pripoveduje zgodbo o podnebnih spremembah. Živali, obute v škornje ali s plastenkami na hrbtu, opozarjajo na dviganje morske gladine in ogroženost pitne vode. Morda bodo morale tudi živali uporabljati vodo iz plastenke, kot jo že danes ljudje, enega od najbolj znanih motivov v svojem delu ironično razloži Sweetlove. »A umetnost je več kot zgolj skulptura ali slika. Umetnost je življenje in je tudi politika, skozi katero lahko spreminjamo svet – in to je moje sporočilo,« je še povedal Sweetlove, ki meni, da bi morali ljudi, še posebej mlade, bolje izobraziti tako o umetnosti in tudi o okoljskih spremembah, da bi se nanje lahko odzivali.

Muzej vidi kot »hladilnik«, ki »konzervira« umetnost, sam pa jo skozi številne razstave po celem svetu prinaša v parke in na trge, kjer jo lahko vidijo vsi, tudi tisti, ki sicer ne bi zašli v galerijo. Njegove skulpture so lahko za nekoga zgolj kič, za drugega izraz humorja, a v svojem bistvu tako kričeče zeleni pingvin kot rdeči medved in druge skulpture živali prinašajo pomembno sporočilo – da je narava ogrožena in da je časa za spremembo poteka dogodkov vedno manj. Na vprašanje, ali je optimist, odgovarja: »Sem pozitivno naravnan, a vedno bolj tudi jezen, ko vidim, kaj se dogaja po svetu.«

Gledamo svojo podobo v ogledalu

Projekt s pomočjo Victorja Kastelica, Američana slovenskih korenin, ki v Torinu vodi galerijo Kspaces, povezuje avtorje iz Združenih držav Amerike, Italije, Belgije, Nemčije in Libanona, sodelujejo pa tudi tri slovenske avtorice. Poleg Ire Marušič in Tine Konec tudi Kamničank Nina Koželj, ki je o delu Sweetlova povedala: »Tisti, ki se morda zgražajo nad Sweetlovovimi kričečimi skulpturami, naj vedo, da so prav njihove plastenke z vodo, njihovi plastični zamaški, njihove plastične smeti, samo reciklirane, zajeti v pakete, ki jih Sweetlove preobrazi in v lepših oblikah postavi na ogled vsem nam – smetilcem tega planeta. Ko ugledate Sweetlovovo orjaško skulpturo kričečih barv, v bistvu ugledate svojo podobo v ogledalu.«

Kot pravi, je Sweetlove velik navdih tudi za njen umetniški razvoj. »V umetnosti nikoli ne veš, kako bo nekaj vplivalo nate, po mojih izkušnjah pa vse, s čimer se srečaš, slej ko prej integriraš v svoje delo, če želiš ali ne,« je še dodala.

Četrtkovemu dogodku v Arboretumu je v petek sledila uprizoritev glasbeno-vizualne suite Dobre novice! s kamniškima ustvarjalcema Gašperjem Selkom (X.U.L.) in Maticem Sterletom na Glavnem trgu v Kamniku, kjer so nato v soboto vse razstave tudi uradno odprli.

Umetniški dialog med Sweetlovom in preostalimi avtorji si bo z razstavami v Arboretumu Volčji Potok, Galeriji Miha Maleš, v muzeju na Zapricah, v galerijah Prečna in Dika ter na drugih lokacijah po središču Kamnika mogoče ogledati z enotno vstopnico še do 22. septembra.