Izzivi oskrbe starejših

Na pogovornem omizju v Sorici o tem, kako pristopiti k oskrbi starejših v času, ko se v Evropi in pri nas bije vojna za kadre, obenem pa je veliko neznank glede učinkov zakona o dolgotrajni oskrbi.

Sorica – Na pogovornem omizju O skrbi za naše starejše, ki je v petek potekalo v Sorici, so o tej pereči temi, ki predstavlja izziv tako na evropskih kot slovenskih tleh in ima dolgo brado tudi v občini Železniki, spregovorile evropska poslanka Romana Tomc, direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka Andreja Valant in njena predhodnica Silva Košnjek. Dotaknile so se demografskih trendov in staranja prebivalstva, pomanjkanja kadra v domovih, novega zakona o dolgotrajni oskrbi in z njim povezanih neznank, rentabilnosti poslovanja domov, deinstitucionalizacije ...

V Železnikih so bili pred nekaj leti že blizu doma starejših, ki bi ga v sklopu grozda manjših domov zgradila avstrijska Senecura, a je projekt padel v vodo. Tako se še vedno pojavljajo vprašanja, ali postaviti dom in kako velikega, je v uvodu dejal župan Marko Gasser in izrazil upanje, da jim bo pogovorno omizje nakazalo, kako naprej v skrbi za starejše.

Delati na mladih

Romana Tomc, ki je tudi članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v evropskem parlamentu, je v uvodu povedala, da bomo živeli vedno dlje, zato bo izziv poskrbeti za starejše vse večji, saj se danes v Evropi rodi le še 1,2 otroka na družino. To bo na veliko preizkušnjo postavilo tudi naš pokojninski sistem. »Edina rešitev za Evropo in Slovenijo je, da delamo na mladih.«

Kot je dejala, je v različnih evropskih skladih na voljo veliko denarja za pomoč državam za reševanje demografske politike, skrb za starejše in tudi kadrovsko politiko. »V Evropi poteka vojna za kadre, ogromno je praznih sob in postelj, ker ni kadra. To je vsesplošen evropski in tudi slovenski problem. Nekatere države že nekaj let delajo na tem, Nemčija denimo ustanavlja izobraževalne centre za medicinske sestre in oskrbovalke v Romuniji, Bolgariji, Moldaviji …, ki potem skrbijo za njihove starejše. V Sloveniji se trenutno na tem področju ne dela nič,« je bila kritična Tomčeva.

Meni, da so domovi za starejše potrebni, lokalna skupnost pa se mora odločiti, kaj želi. »Razvite države se bolj usmerjajo v manjše enote, da več starejših ostaja doma in da je bolj organizirana mreža oskrbovalcev. Tudi sama bi denar iz evropskih skladov porabila za vlaganje v kadre, ki bodo skrbeli za starejše. Nič pa ne pomaga, da jih izobražujemo, če imajo na koncu mizerne plače,« je opozorila.

Drug drugemu »kradejo« kadre

Andreja Valant je povedala, da se na območju Upravne enote Škofja Loka ta čas še ne soočajo s tako hudim pomanjkanjem kadra kot drugje na Gorenjskem. Jo pa že zdaj skrbi, kaj bo čez nekaj let, ko se v CSS obeta večje upokojevanje. Na ta čas se interno s kadrovskimi ukrepi že pripravljajo. Kot je dejala, se zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu in domovih dogaja, da kader prehaja in ene institucije v drugo in da institucije »kradejo« zaposlene druga drugi. »V CSS Škofja Loka ta čas ne beležimo fluktuacije zaradi odhoda v druge službe. Veliko sredstev in pozornosti pa namenjamo številnim aktivnostim za kvalitetno opravljene storitve in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.« V CSS si tudi že pomagajo s kadrom iz tujih držav, a v prvi vrsti skušajo pritegniti domačega. Poudarila je še, da bi bilo treba pripraviti strategijo, da bi se več mladih usmerilo v poklice, povezane z zdravstveno nego in oskrbo starejših, ter urediti ustrezno plačilo.

Bo zakon o dolgotrajni oskrbi razbremenil domove

Z letošnjim letom je začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je naprej uredil pravice oskrbovalcev družinskih članov, preostale pa bodo postopoma vpeljevali do 1. decembra 2025. »V tem trenutku ne moremo napovedati, kako bo novi zakon vplival na življenje in delo v domovih in kaj bodo spremembe dejansko prinesle. V nekaterih evropskih državah, ki so zakon že implementirale, je potreb po institucionalnem varstvu manj,« je dejala Valantova. Silva Košnjek je dodala, da naj bi zakon, če bo ustrezno deloval, razbremenil domove, saj si prizadeva za deinstitucionalne oblike varstva, ki starostnikom podaljšujejo bivanje v domačem okolju in jim omogočajo, da z odhodom v dom počakajo, dokler ni res nujno. Pričakuje, da se bodo učinki pokazali v prihodnjih dveh letih, ko bo zakon v polnosti realiziran. Opozorila je tudi, da bi bilo treba dodatno razvijati začasne oblike pomoči. Zanimanje za Hišo generacij v Gorenji vasi, ki deluje pod okriljem CSS in nudi 16 začasnih namestitev, je po besedah Košnjekove veliko; kapacitete so zasedene za pol leta, leto naprej. Hiša generacij je sicer sofinancirana z nepovratnimi državnimi in evropskimi sredstvi.

Valantova je pojasnila, da za 220 stanovalcev v CSS in 16 v Hiši generacij skrbi 22 medicinskih sester. »Obstoječi resursi ta čas ne omogočajo, da bi CSS vzpostavil še en podoben dislociran oddelek v Železnikih, saj ga z obstoječimi kadrovskimi normativi ne bi zmogli pokrivati.« Za ekonomsko vzdržnost enote doma bi bilo po njenih besedah potrebnih minimalno 60 stanovalcev. »Želimo imeti manjše domove, ker so bolj prijetni, bolj družinski, a je težko preživeti s tako majhnimi kapacitetami. Še v nekaterih domovih s 150 stanovalci poslujejo negativno,« je pristavila Košnjekova.

Valantova je spomnila še na Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030, ki predvideva 4,5-odstotno vključenost starejših v domove, za katero na Gorenjskem ta čas manjka 300 kapacitet in bo dosežena že z izgradnjo domov, ki so že pridobili koncesijo (Kranj, Šenčur, Škofja Loka).

V Železnikih bodo počakali

»V tem trenutku je smotrno še malo počakati. Ne smemo iti z glavo skozi zid in takoj v gradnjo doma za starejše. Počakajmo, da zakon o dolgotrajni oskrbi začne učinkovati. Če bo pravilno deloval, bo institucionalno varstvo razbremenjeno,« je črto pod pogovorno omizje potegnil župan Marko Gasser.