Narava nam je ves čas na razpolago

Pred dvema tednoma smo praznovali mednarodni dan gozdov. Skupina slovenskih gozdnih vodnic se je letos odločila, da dan izkoristi kot priložnost, da čim več ljudi seznani z nekoliko drugačnim preživljanjem časa v naravi – z gozdnimi kopelmi. Ena od štirinajstih slovenskih certificiranih vodnic gozdne terapije je tudi Maja Šilc iz Bohinja.

Sebe opišete kot posebno, pustolovsko in trmasto Bohinjko ... Kako se je začela vaša posebna zgodba z gozdom?

Moje povezovanje z gozdom se je začelo že v otroških letih, ko me je oče, ki je bil revirni gozdar, večkrat vzel s sabo v službo, mi razlagal o zanimivostih v gozdu, vrstah dreves in življenju gozdnih živali. Tudi naši družinski izleti so bili vedno povezani z naravo, najraje smo zahajali v hribe ali na morje. Vse te izkušnje v mojem otroštvu so zasejale ljubezen do narave, še posebno do gozda. Spomnim se, da sem zelo rada sama odšla v gozd, plezala po drevesih, se gugala na ogromnih smrekovih vejah ali pa sem samo ležala na travniku, opazovala oblake, ptice in veter.

Od kod sploh ideja o gozdni kopeli?

Gozdna terapija oziroma gozdna kopel izvira iz japonske prakse shinrin-yoku, kar v dobesednem prevodu pomeni gozdna kopel. Skozi vodeno izkušnjo v gozdu ali drugod v naravi spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in preostalo naravo. Konkretno je to lahek in počasen dve- do triurni sprehod s certificiranim vodnikom ali vodnico, na katerem skozi aktivnosti za odpiranje in prebujanje čutov s poudarkom na povezavi z naravo umirimo svoje misli in se sprostimo ter poglabljamo odnos z naravo in s seboj. Izvaja se v manjših skupinah, lahko tudi individualno.

Metoda je povsem naravna, preprosta, a izjemno učinkovita, pravi odgovor za sodobnega človeka, ki išče ravnovesje telesa, uma in duha – in je prav zato tudi svetovni trend. Znanstveno dokazani učinki pa so: znižanje krvnega tlaka in srčnega utripa, znižanje ravni kortizola, kar ima za posledico manjši stres, manjše tveganje za bolezni srca in zmanjšanje tesnobe, depresije in težav s težo, izboljšanje spomina in koncentracije, krepitev imunskega sistema, izboljšanje parasimpatične živčne aktivnosti, kar vodi tudi k boljšemu spanju, izboljšanje splošnega počutja, izboljšanje pozornosti, osredotočenosti in ustvarjalnosti.

Torej sodobni človek v gozdu vendarle išče še kaj drugega kot gospodarsko korist in možnost oddiha od napetosti, ki jih povzroča urbano okolje?

Sodobni človek počasi spoznava, da s takim tempom življenja uničuje svoje zdravje. Vse več je zgodb o izgorelosti, anksioznosti, motnjah pozornosti in boleznih, ki jih povzroča nenehna izpostavljenost stresu. Narava nam je ves čas na razpolago, da v njej najdemo uteho, odgovore in sprostitev. Če živimo v urbanem okolju in nimamo blizu gozda, lahko dobrodejne učinke najdemo tudi v mestnem parku. Bistveno je, da odklopimo svoje misli, utišamo ali izklopimo telefon in prepustimo raziskovanje okolja svojim čutom. Opazujemo detajle na drevesih, rastlinah, vonjamo, tipamo, poslušamo, raziskujemo svet okoli sebe in usmerimo svojo pozornost na tukaj in zdaj.

Ob svetovnem dnevu gozdov ste gozdno terapijo predstavili tudi v Bohinju. Uspešno?

Certificirane vodnice gozdne terapije – trenutno nas je v Sloveniji 14 – smo združile svoje moči in na mednarodni dan gozdov izpeljale brezplačno gozdno terapijo na različnih koncih Slovenije. Čutila se je izjemna povezovalna energija, dogodka se je udeležilo več kot sto udeležencev. Pred dogodkom in po njem smo izvedle anketo. Udeleženci so izpolnili vprašalnik o počutju in dobile smo čudovite povratne informacije o počutju po gozdni terapiji, kot so: občutek olajšanja, sproščeno dihanje, mir, umirjenost, sproščenost, zadovoljstvo, varnost, zaupanje, povezanost, radost, sreča, notranja toplina, izpolnjenost, biti tu in zdaj. Naš cilj je bil približati in predstaviti gozd na drugačen način, kot ga vsi poznamo, in to nam je s tem dogodkom več kot uspelo. Želimo si nadaljevati v tej smeri, razširiti zavedanje, kako zelo zdravilen je gozd za človeka in kakšno neverjetno moč ima za (skoraj) vsako našo težavo.

Profesionalno se ukvarjate s turizmom. Z možem sta med drugim ustvarila produkt Melodija gozda. Komu je namenjen?

Z možem v Bohinju že več kot deset let vodiva agencijo Hike & Bike, kjer gostom nudiva edinstvena doživetja in bivanje v tradicionalno opremljenih hiškah. Bohinj je najin dom v osrčju Triglavskega narodnega parka. Spoštovanje pravil in skrb za okolje sta v našem koncu na prvem mestu, zato je najino vodilo gostom pokazati, kako doživeti najboljšo izkušnjo parka s čim manj vpliva na okolje. Verjameva, da sta pohodništvo in kolesarjenje najbolj trajnostna načina raziskovanja novih krajev.

Melodija gozda je vodeno doživetje, ki je nastajalo kar nekaj let. Vanj sva vložila veliko ljubezni, truda in znanja, ki nama ga je predal moj oče. Je kot poklon njegovemu življenjskemu prizadevanju za ohranitev starih znanj in tradicije. Znanje, kako prepoznati resonančni les, kako izvabiti iz njega zvok, kako ustvariti glasbilo iz smreke, ki je lahko nekomu videti kot »samo še eno drevo«; to znanje je neprecenljivo in se nama zdi izjemno pomembno, da ga ohranimo. S tem doživetjem sva se poklonila tudi naši bohinjski tradiciji, saj sva vključila elemente, ki so v našem prostoru prisotni že stoletja.

Melodijo gozda je nagradila tudi STO kot edinstveno 5-zvezdično doživetje, kar pomeni visoko kakovostna, avtentična in zelena doživetja z lokalnim karakterjem, prejela pa je tudi nagrado finalist sejalec. Doživetje ima tudi certifikat Bohinjsko/From Bohinj in je namenjeno gostom, ki iščejo unikatnost in avtentičnost ter si želijo doživeti gozd na popolnoma drugačen način.

Pravite, da gozd ne bi smel biti samo prostor, kamor se odpravimo, ko nekaj potrebujemo. Zares lahko tudi človek prispeva h gozdu?

Zavedati se moramo, da je gozd ekosistem, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, uravnavanju podnebja in zagotavljanju čistega zraka ter vode, poleg tega pa tudi izjemno zdravilno moč za človeka. Vsak od nas lahko prispeva k ohranjanju tega krhkega sistema s tem, da vsaj malo spremeni svoj odnos in vsakdanje navade. To so majhna dejanja, ki lahko veliko spremenijo. Na primer, da se namesto z avtom peljemo s kolesom ali gremo peš, uporabimo javni prevoz. Ko se sprehajamo zunaj, lahko mimogrede poberemo kak odpadek, lahko posadimo drevo, podpremo organizacijo, ki se ukvarja z varstvom narave, se izobražujemo in še mnogo drugih možnosti. Najbolj pomembno pa je, da se zavedamo, da narava ne odpušča in da nam zvonijo že vsi alarmi, da so spremembe nujne.

Verjamete, da se lahko izkoriščevalski odnos, ki ga imamo kot družba do gozda, spremeni?

Sem večni optimist in verjamem, da smo ljudje čuteča bitja in da smo sposobni ogromno spremeniti, če se le odločimo. Ravno zato se mi zdi ključno, da se zavemo, da šteje vsak naš mali korak, ki ga naredimo v pravo smer. Ni pomembno, kako majhen je, samo da ga naredimo. Tudi gozdna terapija tukaj igra zelo pomembno vlogo, saj ljudi opomni in spomni, da smo vsi del narave in da je skrb za naravo tudi skrb za nas in naše zanamce.