Preminule civilizacije

V zgodovini je bilo več nepovezanih človeških civilizacij, ki so bile veličastne, a so kljub temu propadle. Kaj pa naša, ki je globalna in vse bolj povezana? Lahko tudi nas zadene nenaden in razmeroma hiter konec?

Maji in Polinezijci

Odgovora na vprašanje v podnaslovu ne poznamo. Lahko pa si pogledamo nekaj primerov nekdanjih civilizacij, ki so bile veličastne, a so izginile skrivnostno in za seboj pustile premalo sledov, iz katerih bi razbrali, zakaj se jim je to zgodilo. Prvi tak primer so Maji. »Bili so verjetno najnaprednejša predkolumbovska civilizacija Novega sveta. V džungli južne Mehike in Srednje Amerike so gradili velika kamnita mesta, skupaj z dovršenimi palačami, piramidnimi templji in igrišči za igre z žogo. Maji, znani po svoji hieroglifski pisavi, pa tudi koledarskem, matematičnem, astronomskem in arhitekturnem znanju, so dosegli vrhunec svojega vpliva v tako imenovanem klasičnem obdobju, med leti 250 in 900 našega štetja. Toda konec tega obdobja je takratno prebivalstvo nenadoma začelo odstavljati svoje kralje, zapustilo mesta in prenehalo s tehnološkimi inovacijami, kar še danes ostaja velika uganka. Obstaja veliko teorij o tem, kaj bi lahko povzročilo njihov konec; nekateri zgodovinarji menijo, da je bila kriva močna suša, ki je povzročila krčenje gozdov in erozijo tal, drugi zagovarjajo epidemijo bolezni, tretji kmečki upor proti vladajočemu razredu, stalno vojskovanje med mesti in kombinacijo vsega naštetega. Pravijo, da so se Maji v resnici samo razpršili in nikoli zares izginili, milijoni njihovih potomcev pa to območje naseljujejo še danes.« Drugi primer je polinezijska civilizacija na Velikonočnih otokih. »Zgodovinarji menijo, da so Velikonočne otoke naselili Polinezijci nekje med leti 300 in 1200 našega štetja. Otoke naj bi odkrili čisto po naključju, med raziskovanjem morja s takratnimi kanuji, kar dokazuje, da so bili spretni pomorski navigatorji. Velikonočni otoki oziroma Easter islands veljajo za enega najbolj oddaljenih krajev na svetu in se nahajajo približno 3700 kilometrov zahodno od Čila. Še bolj presenetljivo je, da jim je v takratnem času, ko naj še ne bi imeli tovornih živali in koles, uspelo postaviti na stotine ogromnih kamnitih kipov, imenovanih moai. Največji postavljen kip je visok 10 metrov in težak 82 ton. Še en moai z vzdevkom El Gigante pa je bil visok 21 metrov in težak vsaj 145 ton, a ga nikoli niso uspeli preseliti iz kamnoloma. Radovednost prebuja to, da so bili v 19. stoletju vsi kipi podrti, prebivalstvo pa je začelo upadati. Z analizo drobcev oglja in cvetnega prahu v sedimentnih jedrih so znanstveniki odkrili, da so otočani posekali skoraj vsa drevesa na otoku. Ta ekološka katastrofa naj bi vodila v hudo lakoto in državljansko vojno ter tako drastično zmanjšala prebivalstvo. Prihod Evropejcev okoli leta 1722 jih je le še zdesetkal. Do 70. let prejšnjega stoletja so imeli več valov črnih koz in napade perujskih sužnjev. Vsega skupaj naj bi jih ostalo le še sto.«

Kmeri

Tretji primer: kmerska civilizacija. »Kmersko cesarstvo, eno najmočnejših imperijev in največjih izgubljenih civilizacij, je v jugovzhodni Aziji zasedalo današnjo Kambodžo, Laos, Vietnam, Mjanmar in Malezijo. Glavno mesto Angkor je imelo obsežen sistem cest in kanalov, danes pa velja za eno najbolj znanih arheoloških najdišč. Imperij, ki je obsegal do milijon prebivalcev, je bil v prvem tisočletju zelo uspešen. Kmeri so prakticirali hinduizem in budizem, gradili templje, stolpe in druge sofisticirane strukture, kot je denimo Angkor Vat – tempelj, posvečen bogu Višni. Strokovnjaki ne vedo, kaj je povzročilo njihovo izginotje, vse, kar je od njih ostalo, so dovršena mesta sredi džungle. Propad kmerskega imperija naj bi bil posledica kombinacije več dejavnikov, teorije pa vključujejo tako vojno kot okoljsko katastrofo.« (Vir: članek Pet civilizacij, ki so skrivnostno izginile brez sledu, moskisvet.com)

Planetarna civilizacija

Lahko bi navedli še druge izginule civilizacije. V članku, iz katerega navajam, sta omenjeni še dve. Prvi so Indi, ki so svojo ustvarili v porečju reke Ind oziroma na območju današnjega Pakistana in zahodne Indije pred 8000 leti. Okoli leta 1900 pr. n. št. so Indi iz neznanih razlogov izginili. Drugi primer so Vikingi, ki so obvladovali večji del Skandinavije in okoli leta 1000 prvi kolonizirali Grenlandijo. Skupno vsem navedenim civilizacijam je, da so zasedale le del planeta. Današnja človeška civilizacija pa je planetarna oziroma globalna, vsi deli sveta so povezani v celoto, zlasti ekonomsko, povezuje nas svetovni trg, ki ga je vzpostavil globalni kapitalizem. Povezujejo nas tudi planetarne grožnje, zlasti podnebne spremembe. Bo globalna civilizacija obstala? Ali pa bo ponovno razpadla na nekaj ločenih delov?