Občinstvo izbralo Spolno vzgojo II

»Žirija z veseljem ugotavlja, da je raven uprizoritev besedil na podlagi slovenske dramatike ali dokumentaristike izredno visoka in da dokazuje že pregovorno kvaliteto slovenskega gledališča,« je med drugim zapisala strokovna žirija festivala, ki je za najboljšo izbrala uprizoritev Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac. Občinstvo je najbolj prepričala uprizoritev Spolna vzgoja II v režiji Tjaše Črnigoj. Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo Izi Strehar.

V torek se je s sklepno slovesnostjo in podelitvijo nagrad končal 54. Teden slovenske drame – edini teden, ki traja dvanajst dni. Festivalski program je bil izjemno dobro obiskan, vstopnice za številne predstave so bile razprodane, obiskovalci ter zainteresirana javnost pa so aktivno spremljali tudi vse dogodke dodatnega programa. Pri pripravi festivala so sodelovali z več kot dvajsetimi različnimi organizacijami: institucionalnimi gledališči, fakulteto, inštituti, nevladnimi in mednarodnimi organizacijami, na festivalu pa je sodelovalo več kot 350 umetnic in umetnikov ter drugih gostujočih.

Zadovoljstvo nad opravljenim delom je kazal tudi direktor Prešernovega gledališča Jure Novak: »Mislim, da nam je za tako majhno gledališče, kot je naše, uspelo pripraviti zelo kvalitetno serijo dogodkov. Po obsegu je bil letošnji festival še bogatejši, zaznamovala ga je odlična selekcija res izjemnih predstav, čemur je sledil tudi odličen obisk.«

Umetnost odstira

Slovesni zaključek v režiji Bora Ravbarja se je začel pomenljivo, v skladu s časom, v katerem živimo, in dogodki v svetu, ki jih spremljamo in se nanje odziva tudi sodobno gledališče. Povezovalki programa, igralki kranjskega ansambla Vesna Slapar in Vesna Pernarčič, sta v uvodu predstavili pesem Rifata Alarira, palestinskega pisatelja, pesnika, profesorja in aktivista, ki je umrl 6. decembra lani v bombnem napadu na Gazo. Pesem Če moram umreti je napisal zgolj nekaj dni pred smrtjo in je bila do danes prevedena v več kot štirideset jezikov. »Če moram umreti, moraš ti živeti, da poveš mojo zgodbo,« govorijo prvi verzi pesmi.

»Umetnost se ukvarja in odstira različne pomene, nam daje misliti, kaže nam svetove, kot so bili, so ali pa bodo, hkrati pa nam ponuja tudi možnosti razmišljanja o nekih utopijah, vzporednih realnostih, o stvareh, ki jih nikoli ne bo in tudi stvareh, ki jih ne sme biti. In zato je prav, da se zberemo na takšnih dogodkih, razmišljamo, kontempliramo in seveda, da se zavedamo svoje dolžnosti, da to tradicijo lahko ohranjamo – in z njo vse ustvarjalke in ustvarjalce – zgolj v državi, ki je mirna in ima zato vse pogoje. Na nas je, da te pogoje ohranjamo,« je v nagovoru povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Gledališče postavila v prvo vrsto

Večer, ki ga je obogatila glasbenica KiKi s skupino, se je nadaljeval s podelitvijo festivalskih nagrad, še prej pa je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije podelilo nagrado in priznanje Vladimirja Kralja. Priznanje za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih je prejela Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka, teatrologinja in docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na AGRFT, nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo pa je prejela dramaturginja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak.

»Z oblikovanjem repertoarjev Prešernovega gledališča in celostno skrbjo za ansambel ter njegovo ustvarjanje ji je uspelo majhno provincialno gledališče razviti v eno najbolj prodornih gledališč v Sloveniji,« smo med drugim slišali v obrazložitvi.

Mrakijada in Spolna vzgoja II

Izmed sedmih uprizoritev v tekmovalnem programu je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Aleš Jan (predsedujoči), Pia Brezavšček in Mirna Rustemović, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme predstava Mrakijada (po trilogiji Ivana Mraka Stari Rimljan, Sinovi starega Rimljana, Razsulo Rimljanovine in po drugih Mrakovih besedilih) v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana. Da uprizoritev združuje izjemne in dovršene pristope sodobnega gledališča, sporoča v obrazložitvi. »Mrakijada je predstava, ki bi je bilo veselo vsako evropsko gledališče.« Režiserka Nina Rajić Kranjac pa je ob nagradi med drugim povedala: »To nagrado razumem kot absolutno podporo kolektivnemu delu. Poglobljeno raziskovanje in staviti na igro – to se mi zdi bistveno ... In hvala predvsem gledalcem, ki ste tisti večer naredili tako atmosfero, da je bilo to borbeno potovanje za nas mogoče najlepše slovo od predstave.«

V Mrakijadi sta nastopila tudi prejemnika obeh igralskih nagrad, Tina Vrbnjak za vlogi pokojne matere, prve Rimljanke, in prvega oznaša ter Benjamin Krnetić za vlogo Ferdija, Rimljanovega sina iz prvega zakona.

Žirija je posebno nagrado za inovativen performativni pristop k občutljivi tematiki podelila uprizoritvi Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba (soavtorice Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar in Lene Lekše) v režiji Tjaše Črnigoj, ki je nastala v produkciji Nove pošte (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče) in Mesta žensk.

»S tem projektom smo želele dati vidnost izkušnjam žensk s področja spolnosti na neki afirmativen in dostojanstven način, ker se nam je zdelo, da je to v gledališču in v družbi nasploh premalo prisotno, spregledano, zamolčano,« je dejala režiserka Tjaša Črnigoj in se zahvalila tudi občinstvu, ki je s čisto petico predstavo izbralo za najboljšo uprizoritev festivala. »Nagrada nam še posebno veliko pomeni, ker je hkrati potrditev, da je gledališka publika ne le odprta, ampak tudi željna izkušenj žensk, v našem primeru s področja spolnosti in področja reproduktivnih in spolnih pravic, ki so bile do zdaj spregledane ali zamolčane.«

Dramatičarke v ospredju

Med 24 besedili je žirija v sestavi Rok Andres (predsedujoči), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič nagrado Slavka Gruma namenila Izi Strehar za besedilo Nezakonske matere. »Avtorica spretno gradi dramski svet, v katerem je ženska ujetnica patriarhalnih razmerij in pričakovanj, a se (ne)uspešno bori za svoj glas in svobodo izbire,« je o besedilu med drugim zapisala žirija.

»Vesela sem nagrade, pri čemer gre velika zahvala Tini Klampfer Merčnik, ki je dala pobudo za to besedilo, mu omogočila razvoj z bralnimi uprizoritvami. Hvala tudi Žigu, ki je primoran vsak večer prebrati vse, kar tisti dan napišem,« je Iza Strehar v nagovor vključila svojega partnerja, režiserja Žigo Virca.

Na natečaj za nagrado za mladega dramatika, na katerem se za nagrado potegujejo besedila avtorjev, starih do trideset let, je letos prispelo devet besedil, žirija pa je nagrado namenila Brini Jenček za besedilo Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ??? ?????? ?? ?? ???????? strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega.

»To je tekst o neskončnem hrepenenju, o razburkanem morju in je tudi neko stikanje po lastnem drobovju, je sanjarjenje in hkrati razvijanje vizij, predvsem je to neka osvetlitev tega, kako je, če želiš bežati iz Slovenije, in hkrati na nasprotnem polu – kako se je boriti, da ostaneš v Sloveniji, če ta ni tvoj primarni dom,« je med drugim povedala Brina Jenček.