Sto dvajset arhivskih let

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 22. januar 2018 / 10:56  

Zgodovinski arhiv Ljubljana, v katerega sodita tudi enoti v Kranju in Škofji Loki, letos praznuje sto dvajset let obstoja. V jubilejnem letu pripravljajo številne dogodke, namenjene javnosti.

Ljubljana – V Zgodovinskem arhivu Ljubljana (ZAL) so na novinarski konferenci predstavili različne aktivnosti na temo praznovanja, ki se bodo odvijale vse leto. Tako v Ljubljani kot v štirih enotah, ki sodijo pod okrilje arhiva, v Novem mestu, Idriji, Kranju in Škofji Loki.

Kot je uvodoma povedal direktor arhiva Mitja Sadek, na začetku zgodbe ne stoji arhivist, ampak ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je vodenje mesta prevzel po potresu leta 1895, in že takrat ugotovil, da je bil ta zelo zanemarjen in neurejen. Zato je uvedel delovno mesto mestnega arhivarja in nanj sprejel pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki tako velja za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem. Čeprav so tedaj z mnogih strani prihajale opazke, češ da je njegova arhivarska služba le nekakšna sinekura, se je Aškerc v resnici lotil urejanja arhivskih dokumentov z vso resnostjo. Aškerc je začel z delom 15. julija 1898, zato arhiv ta dan praznuje kot svoj rojstni dan.

Zgodovinski arhiv Ljubljana je nastal iz Mestnega arhiva ljubljanskega in je ta čas največji slovenski regionalni arhiv, ki pokriva osrednjo Slovenijo in dvajset upravnih enot. »Arhiv ima pet organizacijskih enot s sedeži v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in Idriji in skupaj hrani več kot 15 tekočih kilometrov arhivskega gradiva. Gre za gradivo z vseh področij človekovega ustvarjanja od 14. stoletja pa vse do danes. V depojih varno hranimo različno gradivo, od zgodovinsko pomembnih listin, različnega spisovnega gradiva, razglednic, fotografij do načrtov, avdiovizualnega in elektronskega gradiva …« je povedal Sadek; da je najstarejša ohranjena listina, ki se vsebinsko nanaša na Ljubljano, iz leta 1320.

Praznovanje so začeli že v torek v Slovenski kinoteki s projekcijo treh kratkih izobraževalnih filmov. Scenaristka vseh treh filmov je arhivistka Marjana Kos, zadnja dva o kulinariki in o zgodovini avtomobilizma na Slovenskem pa je v sodelovanju s Studiom Virc pripravila lani. »V arhiv prihajajo različne skupine ljudi in pogosto opažamo, da obiskovalci zelo malo vedo o našem pomenu in delu. Ocenila sem, da je filmski mediji tisti, ki ima največji učinek v javnosti, primeren je za splet, lahko si ga večkrat ogledamo,« je o motivu za pripravo kratkih filmov povedala Kosova.

V marcu bodo na spletni strani ZAL objavljeni digitalizirani zapisniki sej ljubljanskega mestnega sveta od leta 1520 pa vse do 1786. Zapisniki omogočajo vpogled v zgodovino mesta Ljubljane, kakršnega nima nobeno mesto daleč naokoli. Na začetku aprila bo ZAL kot vsako leto predstavil svojo dejavnost na kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, maja pa bodo predstavili tretjo slikanico o miški Mici z naslovom Miška Mica in njeni egipčanski predniki z gradu Fužine. Z dnevom odprtih vrat v vseh petih enotah bodo 9. junija obeležili mednarodni arhivski dan. Svoj 120. rojstni dan bo arhiv praznoval 15. julija, ko bo v razstavišču enote v Ljubljani odprta priložnostna razstava o zgodovini arhiva, glavni dogodek v letu praznovanja se bo sredi oktobra odvil v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani, ko bo odprta arhivska razstava o prelomnem letu 1918. Razstava je timsko delo arhivistk iz vseh petih enot ZAL pod vodstvom Judite Šega, vodje škofjeloške enote. Že od leta 2014 arhiv na svoji spletni strani enkrat mesečno objavlja svoje najzanimivejše arhivske dokumente v seriji z naslovom Arhivalija meseca. Letos bodo tako posebej poudarili najbolj reprezentativno arhivsko gradivo, ki se bo vsakokrat navezalo na eno dekado iz bogate zgodovine delovanja arhiva, torej dvanajstkrat po deset let.