Tako enostavno?

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 3. oktober 2018 / 09:48  

Od nekdaj poslušamo razprave o vzgoji. Starši pa najbolj izkušamo vzgojo. Vzgajamo po naših najboljših močeh – glede na znanje in vedenje, ki ga imamo. Ko otroci odrastejo, premišljujemo o svojih načinih vzgoje, svojih dejanjih, celo besedah, vendar takrat je vlak že odpeljal. Nič ni narobe, če si priznamo nepravilnosti. Le vzemimo si čas in se o tem pogovorimo s svojimi odraslimi otroki. Če že imajo svoje otroke, nas bodo lažje razumeli. Nam pa bodo zelo hvaležni za takšne pogovore. Seveda to ni enostavno. Preprosto povejmo, kaj smo takrat vedeli in znali o vzgoji. Zato opravičilo za neprimerno vzgojo ni odveč. Lahko pričakujemo kakšno solzo in tudi jezo. Vse to je zelo pričakovano. Zagotovo pa bomo s takšnimi dejanji pridobili iskreno spoštovanje svojih otrok. Ja, tako enostavno je to! Otroci se nikoli ne moremo odpovedati želji po starševskem sprejetju, starši se moramo pa potruditi, da nas bodo otroci lahko spoštovali.

O vzgoji poslušamo: majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi; jabolko ne pade daleč od drevesa; lažje je vzgajati sosedove otroke kot lastne; kakršen oče, takšen sin; kakor mati prede, tako hči tke; kakor jih starši uče, tako mladiči žvrgole … Zveni resnično, kajneda. Še vedno pa nimamo odgovora, ali je vzgoja enostavna ali težka. Zakaj nekateri starši vzgajajo lažje, drugi težje, zakaj je v nekaterih družinah več težav, v drugih manj, zakaj so nekateri otroci v šoli, kasneje v službi, v družbi problematični, drugje je teh težav manj? Več kot je vprašanj, manj je odgovorov. Kako to, da imamo danes toliko tehničnih rešitev za lažje življenje, ne vemo pa, kako bolj enostavno in učinkovito (z manj problemi) vzgajati.

Nekaj dejstev: Našim otrokom (ne glede na njihovo starost) je velikokrat hudo, starši pa jih v tem nismo sposobni prepoznati in še manj sprejeti, otrokovo vedenje je vedno pogojeno z njegovim čustvenim stanjem; zato je mnogo bolje, da se osredotočimo na njegovo čustveno stanje, kot da kritiziramo njegovo vedenje in napake. Otroci so vedno barometer družinskega vzdušja. S svojim vedenjem le odigravajo družinsko vzdušje. Ja, tako enostavno je to! V družini vlada naravni red. Zato družinskega vzdušja ne ustvarjajo otroci, temveč starši. In zanimivo: to nista oče in mati, temveč mož in žena. Tista njuna čudna vzdušja, ki jih jima ne uspe regulirati, zmanjševati, dati v besede, nato boleče odigravajo otroci. Za moža in ženo se je lažje ukvarjati z otrokovimi problemi kot z njunimi in njima samima. Tako preprosto je to zapisati. Najprej poskrbiva za sebe. Nato se bodo otroci samodejno umirili. Brez izjeme. Tako postane vzgoja enostavna! Vzgoja otrok je odvisna od najinega medsebojnega razumevanja in naravnih pravil družine. Jaz sem dekan, ti profesorica (lahko tudi obrneva poziciji), najini otroci študentje. To je priložnost za naš družinski doktorat.