Norost Sewardove ledenice

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 17. oktober 2019 / 10:59  

Aljaska je najsevernejša ameriška zvezna država. Tam sega divjina od arktičnih ledenih pustinj do neskončnega pasu gozdov, od zelenega jugovzhoda do sklenjene verige Aleutskih tokov. Ponekod pade temperatura pozimi tudi na 75 stopinj Celzija pod ledišče in sonce v dolgih dneh le redko posije. Na Aljaski, ki je za polovico manjša od Zahodne Evrope, živi malo ljudi. Vseh tristo tisoč prebivalcev bi se zlahka izgubilo v malo večjem mestu.

Aljasko so 18. oktobra leta 1867 Američani kupili od Rusov. Zanjo so plačali 7,2 milijona dolarjev, kar znese danes ob upoštevanju inflacije devetdeset ameriških dolarjev. Nakup je opravil državni sekretar William Seward. Ker so imeli to v tistih časih za zelo nespametno, so Aljasko v začetku imenovali Sewardova norost ali Sewardova ledenica. Američani so mnenje spremenili, ko so v naslednjih letih odkrili pod zemljo zlato, ki je privabilo zlatokope in lovce. V po površini danes največje zvezne države ZDA so zrasla majhna mesta. Glavno mesto Aljaske je Juneau. Ime je dobilo po Josephu Juneauju, rudarju, ki je leta 1880 blizu mesta našel zlato. Indijance so pobili ali pa jih pregovorili, da so se priključili ameriškemu lovu na zlato. Sedaj polovica od 570 tisoč prebivalcev Aljaske živi v Anchorageu. Domorodcev, Eskimov, Aleutov ali Indijancev je na Aljaski približno 54 tisoč, preostali prebivalci so prišli iz ZDA v času zlate mrzlice, ko so našli nafto ali pa so gradili vojaška oporišča.

Zgodovina sodobne Aljaske se je sicer začela 19. avgusta 1741, ko je ruski raziskovalec Vitus Bering priplul do kopnega, ki ni bilo vrisano na nobenem zemljevidu. Bering je deželo imenoval Aljaska. Na potovanje ga je poslal ruski car Peter Veliki. Raziskal naj bi vzhodno obalo Sibirije. Car je želel vedeti, ali se ruska in ameriška celina na skrajnem robu stikata. Beringovo navdušenje nad potjo se je ohladilo takoj, ko je priplul dovolj daleč in ugotovil, da leži med obema celinama morje. Kljub temu je bila njegova pripoved dovolj privlačna, da je car odobril drugo potovanje. Bering je na poti umrl, tisti, ki so imeli več sreče, pa so prinesli v domovino dragocen tovor krzna in vidrinih kož. Deželo na vzhodu so začeli imenovati Ruska Amerika. Leta 1783 so Rusi na njej zgradili svoje prvo naselje.

Pregovori in reki

Glava brez možganov je na vsaki tehtnici prelahka. (nemški pregovor)

Neumna glava ne da miru nogam. (ruski pregovor)

Krivo drevo je krivo od korenin. (tatarski pregovor)

Kdor služi dvema gospodarjema, mora enemu lagati. (italijanski pregovor)

Večer pokaže, kakšen dan je bil. (hrvaški pregovor)

Smeh ni greh

Janezek: »Mamica, nisem ubogal očka, ko mi je dejal, naj ne hodim v kino, saj lahko tam vidim kaj, kar ni zame. Vseeno sem šel in videl očka s sosedo.«

V domu starostnikov: »Zanimivo je, da zdaj, ko sem dobil nova očala, vsak dan srečujem ljudi, za katere sem bil prepričan, da so že davno umrli.«

»Prav zares se me drži izredna smola,« potoži Metka svoji prijateljici. »Vedno, ko se seznanim s kakšnim fantom, s katerim bi se poročila iz ljubezni, spoznam, da nima denarja.«

Janezek: »Mami, kako hitro rastejo ribe?« – Mamica: »Tiste, ki jih ujame očka, izredno hitro. Po dveh pivih je že pol metra daljša.«

Ribič se vrne domov z ribolova: »Žena, imel sem zelo slab dan. Danes ne bo nič z ribami.« – »Vedela sem, da bo tako, ker si doma pozabil denarnico.«