Nova komisija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 7. december 2019 / 13:29  

Včasih so nam vladali politkomisarji. Odkar smo v EU, pa o marsičem odločajo bruseljski komisarji. Kar 27 jih je v novi komisiji, ki so jo evropski poslanci potrdili 27. novembra in je začela delo 1. decembra …

Novi komisarji

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila izvoljena že prej in potem dolgo sestavljala svojo ekipo, v kateri je zdaj 27 namesto 28 komisarjev, iz vsake članice po eden. Združeno kraljestvo pa, kljub temu da še ni uspelo izstopiti, svojega ni predlagalo. In kdo so ti novi komisarji? Navedimo najprej našega: Janez Lenarčič (Slovenija): odgovoren za krizno upravljanje. Sledijo: Johannes Hahn (Avstrija): za proračun in administracijo; Phil Hogan (Irska): za trgovino; Mariya Gabriel (Bolgarija): za inovacije in mladino; Nicolas Schmit (Luksemburg): za delovna mesta; Paolo Gentiloni (Italija): za gospodarstvo; Janusz Wojciechowski (Poljska): za kmetijstvo; Elisa Ferreira (Portugalska): za kohezijo in reforme; Oliver Varhelyi (Madžarska): za soseščino in širitev; Stella Kyriakides (Ciper): za zdravstvo; Didier Reynders (Belgija): za pravosodje; Adina-Ioana Valean (Romunija): za promet; Helena Dalli (Malta): za enakopravnost; Thierry Breton (Francija): za notranji trg; Ylva Johansson (Švedska): za notranje zadeve; Kadri Simson (Estonija): za energijo; Jutta Urpilainen (Finska): za mednarodno partnerstvo; Virginijus Sinkevičius (Litva): za okolje in oceane; Maroš Šefčovič (Slovaška): za medinstitucionalne odnose in prihodnost (je tudi podpredsednik); Vera Jourova (Češka): za vrednote in transparentnost (tudi podpredsednica); Dubravka Šuica (Hrvaška): za demokracijo in demografijo (tudi podpredsednica); Josep Borrell (Španija): visoki zunanjepolitični predstavnik (tudi podpredsednik); Margaritis Schinas (Grčija): spodbujanje evropskega načina življenja (tudi podpredsednik); Valdis Dombrovskis (Latvija): za finančne storitve (tudi izvršni podpredsednik); Frans Timmermans (Nizozemska): za podnebno ukrepanje (tudi izvršni predsednik); Margrethe Vestager (Danska): za konkurenco (tudi izvršna podpredsednica za digitalne teme).

Nagovor predsednice

Ursula von der Leyen je svoj govor pred glasovanjem o njenih komisarjih začela zelo čustveno. »Spoštovani gospod predsednik, cenjene poslanke in poslanci, na današnji dan, 27. novembra, pred natanko 30 leti, je ura odbila poldan. Zazvonili so cerkveni zvonovi. Zatulile so sirene. Delavci so odložili orodje. Tovarne, rudniki in trgovine so se izpraznili, ulice pa sta preplavila ples in upanje. Zgodovinski dvourni splošni stavki, osrednjemu dogodku žametne revolucije, so se pridružili ljudje vse od Prage do Bratislave kot prelep in miren val svobode, poguma in enotnosti. Zame ti dve uri predstavljata bistvo vsega, kar je Evropska unija od nekdaj pomenila. Ne gre le za stranke in politiko, za pravila ali predpise, za trge ali valute. Na koncu – in predvsem – gre za ljudi in njihova stremljenja. Za ljudi, ki so stopili skupaj. Za svojo svobodo, za svoje vrednote in preprosto za boljšo prihodnost. Veliki Vaclav Havel, eden od junakov leta 1989, je nekoč dejal nekaj, česar se vedno spomnim, ko se oziram v prihodnost. Rekel je: 'Prizadevajte si za nekaj zato, ker je prav, ne zgolj zato, ker lahko uspe.' Ta citat sem izbrala, ker se za naslednjih pet let naša Unija skupaj podaja na pot preobrazbe, ki bo vplivala na prav vsak del naše družbe in našega gospodarstva. Na to pot se podajamo, ker je tako prav. Ne zato, ker bi bilo lahko. Včasih pozabljamo, da smo vedno največ dosegli ravno takrat, ko smo bili drzni. Drzni smo bili, ko smo si prizadevali za mir v času bolečine. Drzni smo bili, ko smo vzpostavili enotni trg in enotno valuto. Drzni smo bili, ko smo medse sprejeli del naše evropske družine, ki smo ga predolgo pustili zunaj pred vrati. V zadnjih letih pa smo se morali osredotočiti na pereča domača vprašanja, upravljanje krize po izrednih razmerah ter na boj za ohranitev naše enotnosti in solidarnosti. Če nas je to okrepilo, in menim, da nas je, je to v veliki meri zasluga vodenja in prepričanja mojega predhodnika Jeana-Clauda Junckerja, velikega Evropejca. Svoje srce, svojo dušo in življenje je posvetil naši Uniji, o čemer jasno priča njegova zapuščina. Jean-Claude … hvala od nas vseh.« Lepo.

Sliši se lepo

»Evropa je najboljši kraj na svetu, vsaj dokler bo ostala celina svobode in vladavine prava ... poseljena s skupnostjo, ki se zaveda svoje zgodovine in kulture … Prepričan sem, dragi Michel, da boš uporabil vse svoje sposobnosti in vrline za ohranitev naše enotnosti.« S temi besedami pa je 62-letni Poljak Donald Tusk, odhajajoči predsednik Evropskega sveta, nagovoril svojega naslednika, 43-letnega Belgijca Charlesa Michela. Naj veljajo.