Božič

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 24. december 2019 / 09:14  

Danes je sveti večer. Mnogi celo leto čakajo ta trenutek, ker je nekaj posebnega. Je res ali je zgolj navada?

Evropa je bila tisočletja prežeta s krščanskim izročilom, ki nam pripoveduje zgodbo. Zgodbo o človeku, o otroku, o vsakem izmen nas, ki išče nekaj. Dogodek rojstva odrešenika sovpada z najnižjim soncem, ki mu človek s svojo lučjo, ognjem, plesom, veseljem pomaga držati dan in zmanjšati noč. Vse to izročilo nam je pustilo navade, običaje, pesmi. Ko otroke sprašujem, kaj jim je ob božiču najbolj všeč, hitro pripovedujejo: pesmi, večerja, v hiši diši, božični piškoti, jelka, jaslice … Te dogodke moramo ustvariti sami. Božične pesmi so lepe, če jih poznamo, če jih prepevamo. Nekdo nas mora naučiti teh pesmic, nekje jih moramo poslušati. Potrošništvo nas danes tudi moti. Ne rečem, da moti vse, nekaterim je odveč prav tako kot meni. Ampak, če smo ob praznikih vsi doma in imamo v hiši goste, človek mora kupiti več, če drugega ne, hrane. Ob vseh praznikih se tako ali drugače mnogo stvari vrti okrog hrane. Družinska miza z obedovanjem je pomemben dogodek v vsaki družini, ob vsakem prazniku. Morda je to tisto elementarno početje, ki nas drži skupaj. Torej je od nas odvisno, ali bomo praznik nadgradili še s čim drugim, kot je le obedovanje in tradicionalna hrana. Z obredi pa je tako, da lahko prisvojimo tisto, kar nam nudi skupnost, občestvo, če ji pripadamo ali si ustvarimo svoje. Zelo pomembni so in dragoceni. Menim, da je njihov smisel ravno v tem, da so enaki, da se vedno znova ponavljajo. To ustvarja stalnost, kontinuiteto, varnost. Priprav na praznike je pravzaprav veliko in z leti smo se navadili, da je dobro postoriti vse, kar se da, že prej, ne na zadnji dan svetega večera. Potem je človek utrujen. Hitro pade kakšna beseda, ki je sicer ne bi rekli, potrpežljivost popusti, potem pa vsa čarobnost lahko hitro izpuhti.

Ko so bili otroci majhni in so plezali po tleh, smo obesili smreko s stropa navzdol. Plastično bi radi zamenjali in tako je letošnja iz starih knjig. Jaslice so na svojem stalnem mestu. Pri tistih, ki imate mačka, ta rad najde mesto na mehkem mahu med jaslicami, naš pes pa je prevelik. Otroci so jaslice prestavljali vsak dan, pastirje na en breg, pa na drugega, da o ovcah sploh ne govorim. Večerja je vsako leto ista, ker to jemo le enkrat v letu, pa kajenje, kropljenje, maša in pesmi.

Najlepše pesmi v celem letu so zame božične pesmi. Poslušam jih cel december, čeprav se pojejo od božiča dalje, pa tja do februarja. Te odzvanjajo in donijo. Višek pesmi je gotovo pri samem obredu, morda na koncertu. Nekateri pevci, ki so se odselili kam drugam, pridejo v domačo cerkev in rečejo, eno božično mašo bi rad odpel. To je v meni, tudi to je zame božič. No, pa je že nekaj navad, ki jih imamo gotovo vsi, vsak drugačne in vsak svoje.