Nadomestilo, s katerim v prostoru delajo red

Uvedba katerekoli nove dajatve, ki nas udari po žepu, ni sprejeta z odobravanjem. Mednje sodi tudi nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča, ki ga bodo od letos morali plačevati tudi vsi, ki imajo takšna zemljišča v občini Medvode. To je povzročilo precej nejevolje, ustanovljena je bila tudi civilna iniciativa.

Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča pobira že velika večina slovenskih občin, kar jim narekuje tudi zakonodaja. Izstopa podatek, da je v občini Medvode nezazidanih stavbnih zemljišč kar 141 hektarjev, več kot zazidanih, ki jih je 121 hektarjev. Zgradili bi lahko torej še ene Medvode, posledično bi potrebovali nove šole, vrtce, boljše cestne povezave ... To se seveda ne bo zgodilo. Izkušnje občin kažejo, da običajno ob uvedbi nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča lastniki ta pogosto želijo prekvalificirati v drugo namensko rabo, za katero nadomestila ni treba plačevati, seveda pa je potem tudi vrednost zemljišča precej manjša. Uvedba nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je torej tudi inštrument, s katerim na področju prostora občine skušajo narediti red, voditi aktivnejšo politiko urejanja prostora. Pri zadnjem občinskem prostorskem načrtu so v Medvodah imeli težave tisti, ki so želeli zemljišča prekvalificirati v zazidljiva, saj so pri soglasodajalcih naleteli tudi na oviro zaradi stališča, da je v občini teh zemljišč že dovolj.

Po drugi strani je Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, najpomembnejši izvirni prihodek občine in služi razvoju in vzdrževanju komunalne opreme. Večinoma vsi želimo imeti kakovostno oskrbo z elektriko in pitno vodo, dobro javno razsvetljavo in kanalizacijo, se voziti po dobrih občinskih cestah, ob katerih naj bi bilo tudi čim več pločnikov ... Za vse to občina potrebuje denar. In bolje ko je območje, na katerem živimo, opremljeno, višji so zneski na naših položnicah iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Razumeti je tako treba obe strani: občino, ki potrebuje denar, in lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč, med katerimi je veliko kmetov, ki poudarjajo, kako težko se prebijajo iz meseca v mesec. Da imajo nezazidana stavbna zemljišča, je zanje tudi finančna varovalka, za katero pa bodo morali, če jo bodo želeli obdržati, vsako leto tudi plačevati.

In še eno ne nepomembno dejstvo je treba omeniti. Občine na tem področju delajo red in orjejo ledino tudi državi, ki že dlje časa predvideva odpravo NUSZ in njegovo nadomestitev z davkom na nepremičnine.