Janez Brence in šola v zasebni hiši

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 9. maj 2020 / 23:26  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (249)

Na Dovjem se je 4. maja 1818 rodil duhovnik, filozof, šolnik, sadjar in publicist Janez Brence. Bil je med pobudniki ustanovitve šole, ki je bila sprva v zasebni hiši. Zanimivo je, da je bil njegov brat Jernej Brence tudi narodni buditelj in organizator šolstva na Tržaškem.

V zasebni hiši v Bohinjski Bistrici se je pouk začel leta 1849. Brence je bil prvi učitelj. Zavzemal se je za gradnjo šolskega poslopja, ki so ga zgradili leta 1851. Ko je odšel v Komendo, je nadaljeval poučevanje. Najprej je učil v kaplaniji, kasneje pa v graščini. Redna šola se je začela z njegovim prihodom leta 1852. Začetnik šole je bil tudi leta 1857 v Podkraju, ki je bila tudi v zasebni hiši. Leta 1862 je tudi na Uncu pripomogel h gradnji novega šolskega poslopja. V vseh krajih je uvajal nedeljske šole za odrasle ter jih poleg šolskih predmetov navajal k lepemu vedenju in moralnemu življenju. V pridigah je poudarjal pomen šole, se zavzemal za slovenščino in naročal domače časopise.

Pisal je za Zgodnjo Danico.

Do leta 1833 je v Celovcu obiskoval normalko in tri razrede gimnazije. Zadnje tri gimnazijske razrede, filozofijo in teologijo je obiskoval v Ljubljani v letih 1833–1842. Najprej je služboval kot kaplan v Studenem (1842–1843) in Bohinjski Bistrici (1843–1849). Poslan je bil v Križe pri Tržiču, a je zbolel in bil v Hrašah v začasnem pokoju (1849–1850). Zatem je služboval kot kaplan na Planini in v Komendi (1852–1857), kurat v Podkraju pri Vipavi (1857–1860) in nazadnje župnik na Uncu (1860–1870).

Hkrati z zavzemanjem za širjenje slovenskih šol se je trudil tudi za izboljšanje in uvedbo sadjarstva. Predlagal je, da bi morala vsaka šola dobiti prostor, kjer bi se učenci učili vzgojiti sadna drevesa, presajati rastline in jih oskrbovati. Bil je naročnik domačih časnikov in član več narodnih društev. Janez Brence je imel že v Bohinjski Bistrici zunaj kraja drevesnico. Ko je služboval na Uncu, je avstrijska vlada leta 1866 tudi denarno podprla njegovo zamisel o uvajanju sadjarstva.

Med letoma 1849 in 1851 je v Danici objavil več dopisov o šolstvu. Umrl je 28. aprila 1870 na Uncu. Iz njegove zapuščine je Davorin Pintar v Danici leta 1872 objavil Slovo iz Bohinjske Bistrice in Govorček za male slavnosti šolskega leta.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Avstriji (in s tem tudi na Kranjskem) so 4. 5. 1802 skrajšali vojaški rok s 30 na 14 let.

V vasi Gosteče pri Škofji Loki se je 4. 5. 1879 rodil pisatelj, pesnik in dramatik Cvetko Golar.

Na Jami pri Kranju se je 5. 5. 1910 kot deseti otrok rodil cerkveni dostojanstvenik Janez Jenko. Bil je prvi fant od enajstih otrok Franca in Marijane Oblak. V letih 1977–1987 je bil škof koprske škofije.

Na Godešiču pri Škofji Loki se je 6. 5. 1887 rodil Anton Hafner (ustreljen v Judenburgu 16. 5. 1918). Bil je glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov v Judenburgu.

Na Bledu se je 7. 5. 1893 rodil slovenski duhovnik in zbiratelj Jakob Soklič. Leta 1937 je v župnišču v Slovenj Gradcu uredil zbirko, po njem imenovano Sokličev muzej. V njej je zbral več sto etnografskih, arheoloških in kulturnozgodovinskih predmetov ter umetniških del od prazgodovine dalje iz širše slovenjgraške okolice.

Na Nemškem Rovtu v Bohinju se je 8. 5. 1881 rodil čebelar in trgovec Jan Strgar. V svojem času je bil največji izvoznik čebel. Imel je plemenilno čebelarsko postajo.