Izkazalo se je, kako pomembna je samooskrba

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Naklo / četrtek, 21. maj 2020 / 07:52  

Epidemija je razkrila nekatere slabosti v oskrbovalni verigi, znova pa se je pokazalo, kako pomembni sta visoka stopnja samooskrbe in podpora domačim pridelovalcem, je ob obisku v Naklem povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.

Naklo – Po besedah nakelskega župana Ivana Megliča so ministrico Aleksandro Pivec ob petkovem obisku seznanili s problematiko oskrbe starostnikov v občini ter njihovo željo po povečanju doma za ostarele, predstavili pa so ji tudi projekt organizacije samooskrbe preko lokalnih kmetij v občini, ki ga načrtujejo skupaj z Biotehniškim centrom.

Kako pomembna je visoka stopnja samooskrbe, se je izkazalo tudi v minulih tednih epidemije. »Vzpostavljajo se novi modeli nakupovanja ter oskrbe preko lokalnih kmetij. Prav v času epidemije se je izkazalo, kako pomembno je te modele ne le ohraniti, temveč nadgraditi, saj bodo še kako pomembni tudi v prihodnje,« je ob tem dejala Pivčeva, ki si je ogledala tudi Biotehniški center Naklo ter kmetije Pr' Matijovc v Podbrezjah, Pr' Halovc v Strahinju ter Pr' Poličar na Polici.

Kot je povedala, je večina kmetijskega sektorja že v procesu črpanja ukrepov, ki jih je vlada zagotovila v prvih dveh protikoronskih zakonskih paketih. »Na nas je, da se ti postopki čim bolj pospešijo in da se zaključijo do konca maja. Za posamezne ukrepe pa smo že v okviru teh dveh zakonov zagotovili možnost, da se bodo nekateri lahko črpali še tri mesece po izteku epidemije, nekateri pa do konca leta.«

V času epidemije so bile po besedah ministrice najbolj ohromljene turistične kmetije, težave pa so imeli tudi nekateri vinarji. Kakšne bodo finančne posledice, je še prezgodaj ocenjevati, meni Pivčeva, ki dodaja, da je obdobje epidemije pokazalo na nekatere občutljive točke kmetijskega sektorja, ki so postale še izrazitejše. Predvsem se je izkazalo, kako pomembno je, da vzpostavimo celotne verige v preskrbi s hrano. Zelo pomembni so povezani sistemi – od pridelave do predelave in vstopa na trg. Kot je povedala, so imeli tisti, ki so to naredili v preteklosti, v času krize veliko manjše težave od tistih, ki iščejo te priložnosti na trgu. Veliko pa je treba postoriti tudi na področju odnosov znotraj verige, meni Pivčeva.

Na ministrstvu sicer že pripravljajo potrebne dokumente in razmišljajo tudi o pripravi zakona o samooskrbi, razpoložljive resurse pa nameravajo nameniti tudi za okrepitev deficitarnih področij. V minulih tednih se je namreč izkazalo, da je treba okrepiti predvsem sektorje predelave sadja in zelenjave ter tudi prašičerejski sektor. »Zelo pomembno je, da je tudi slovenska javnost veliko bolj kot v preteklosti razumela, kako pomembna je visoka stopnja samooskrbe in kako pomembno je podpreti domače pridelovalce. Prehranska varnost je ena najpomembnejših, o kateri se v državi moramo pogovarjati in zanjo prevzeti odgovornost,« je še dodala ministrica.

Pivčeva je obiskala tudi podjetje in deponijo lesnih sortimentov Megales v Bistrici pri Naklem. Podjetje se ukvarja z odkupom lesa na panju ali na kamionski cesti ter prevozom lesa, izvajajo pa tudi vsa preostala dela v gozdovih. Podjetje že občuti tudi posledice koronakrize: »Zaradi epidemije so nam nekateri manjši kupci ustavili dobavo, kar se pozna v približno tridesetih odstotkih našega poslovanja. Pričakujemo, da bodo gospodarske posledice epidemije opazne še nekaj časa oziroma se bodo težave pojavljale z zamikom, skrbi me tudi finančni tok. Predvsem bo trajalo še nekaj časa, da bo trg ponovno oživel,« je povedal direktor Jure Meglič, ki se je z ministrico pogovarjal o problematiki presežkov lesa, ki trajajo že vse od leta 2014. »Lesni trg je treba oživiti in povezati verigo od dobavitelja oziroma prodajalca do končnega kupca. Pogovarjali smo se tudi o intenzivnejšem sodelovanju, saj do zdaj nismo sodelovali v nobeni ekipi, menim pa, da bi na podlagi svojih izkušenj lahko marsikaj prispevali,« nam je o vsebini pogovora s Pivčevo povedal direktor podjetja. Kot je dodala ministrica, so pogovori tekli tudi o tem, kako v državi okrepiti verigo znotraj gozdno-lesne industrije, ki je potrebna predvsem v njenem končnem delu, torej investicijah v lesnopredelovalne centre. »Na ta način bi lahko več lesa predelali doma in mu s tem dali tudi večjo dodano vrednost ter zmanjšali potrebe po izvozu,« je povedala ministrica.