Po vrhu EU: za Slovenijo deset milijard evrov

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 24. julij 2020 / 09:20  

Za Slovenijo iz EU več kot deset milijard evrov

Vlada se je v sredo na delovnem posvetu seznanila z izplenom maratonskih pogajanj o svežnju za okrevanje EU po koronski krizi, ki so ta teden potekala v Bruslju. Voditelji EU so se po štirih dneh dogovorili, da bo proračun unije za obdobje 2021–2027 znašal 1074 milijard evrov, osnovali pa so tudi novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Premier Janez Janša, ki je poskrbel za precej privzdignjenih obrvi zaradi podpore Slovenije Madžarski in Poljski, ki sta nasprotovali pogojevanju porabe evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, je bil s slovenskim izplenom zadovoljen. Ob tem je poudaril, da je imela Slovenija doslej vselej težave pri črpanju sredstev EU. To so ugotovili tudi na sredinem posvetu vlade, saj so opozorili, da Slovenija beleži komaj 39-odstotno realizacijo črpanja sredstev iz evropskega proračuna 2014–2020, podobno pa je tudi letos, ko se je do 30. junija počrpalo le 16 odstotkov sredstev. Da se ne bi tudi v naslednjem proračunskem obdobju do 2027 zgodilo enako, bo vlada oblikovala posebno projektno skupino, ki jo bo vodila Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, odgovorna pa bo predvsem za tekoče črpanje sredstev in izvajanje projektov. Vlada je ob tem tudi ugotovila, da sta trenutno najbolj prioritetni področji zdravstvo in dolgotrajna oskrba starejših, kar vključuje tudi izgradnjo novih domov za starejše občane ter modernizacijo obstoječih skupaj s kadrovskimi okrepitvami.

Ostaja vsaj do interpelacije

Notranji minister Aleš Hojs je pred dnevi povedal, da kljub nepreklicnemu odstopu ostaja minister vsaj do septembra, ko se bo v državnem zboru zagovarjal pred očitki iz interpelacije. »Saj sem povedal, ne? Da vsaj do interpelacije ostajam,« je odgovoril na novinarsko vprašanje. Kot je znano, je Hojs 30. junija zaradi preiskave nabav zaščitne in medicinske opreme za boj proti širjenju okužbe covid-19 predsedniku vlade Janezu Janši podal odstopno izjavo, a Janša trdi, da ovojnice še ni odprl, Hojsa pa je prosil, naj o odstopu še enkrat premisli.

Večina obdelav podatkov poslancev zakonita

Inšpekcijski nadzor nad vpogledom v osebne podatke 45 politikov, vključno s poslancem Jožefom Horvatom (NSi), ki je pred kratkim javno poudaril, da naj bi policija 24. decembra lani nezakonito vpogledovala v njegove osebne podatke, sicer še poteka, a doslej se je pokazalo, da je bilo velika večina do sedaj preverjenih obdelav osebnih podatkov zakonitih, je pred dnevi sporočila informacijska pooblaščenka. Nezakonito obdelavo so tako do sedaj ugotovili le pri enem policistu, kar pa je policija zaznala že sama pred uvedbo inšpekcijskega nadzora. Iz dosedanjih ugotovitev izhaja sum nezakonite obdelave še pri treh policistih, a postopek še teče, so sporočili. Osebne podatke 45 politikov je sicer obdelovalo 700 zaposlenih na policiji, večina je obdelovala podatke enega. Informacijski pooblaščenec je posebej preveril obdelavo osebnih podatkov poslanca Horvata. Policist s Policijske postaje Murska Sobota je na ta dan pred polnočjo na prošnjo policijske patrulje v aplikacijo res vpisal iskalne parametre za osebo z imenom in priimkom Jožef Horvat, in sicer za potrebe terenske policijske naloge v povezavi s konkretno osebo, ki pa ni bil poslanec Jožef Horvat, so ugotovitve popisali pri pooblaščencu. V primeru iskanja zgolj po imenu in priimku se torej v dnevniku obdelava zabeleži pri prav vseh osebah s tem imenom in priimkom. »Poslanec Jožef Horvat je bil torej v povsem enakem položaju kot vseh drugih 178 od skupno 180 Jožefov Horvatov v Sloveniji,« so še pojasnili v uradu informacijskega pooblaščenca.

Lani največji selitveni prirast po 2008

V Slovenijo se je lani priselilo skoraj 3800 slovenskih državljanov in 27.600 tujcev, odselilo pa se je 6600 slovenskih in 8500 tujih državljanov, so sporočili iz statističnega urada. Priselilo se je torej 16.213 ljudi več kot odselilo, kar pomeni najvišji selitveni prirast po letu 2008, so poudarili. Selitveni prirast slovenskih državljanov je bil lani že 20. leto zapored negativen, saj se jih je odselilo 2839 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je že 21 let zapored pozitiven. Priselilo se jih je 19.052 več, kot se jih je odselilo. Največ tujcev se je priselilo iz BiH, ki so predstavljali polovico vseh priseljenih tujcev, največ Slovencev pa se je odselilo v Avstrijo.