Prostorska stiska še večja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / sobota, 5. september 2020 / 14:17  

Na Osnovni šoli Železniki se že vrsto let soočajo s prostorsko stisko, kot opozarjajo, pa je ta zaradi prilagoditev pouka v času koronavirusa še bolj izrazita, zato bi bilo treba to problematiko začeti reševati in pristopiti k obnovi.

Železniki – S težavami pri uresničevanju priporočil za izvedbo pouka v času koronavirusa se srečujejo na marsikateri šoli, a kot pravi predsednica sveta Osnovne šole (OŠ) Železniki Jana Kusterle, je ta izziv pri njih še toliko večji, saj se že v običajnih okoliščinah srečujejo z veliko prostorsko stisko. Ravnatelj Franc Rant pojasnjuje: »V sedanjih razmerah, ko se od nas zahteva, da se učenci čim manj mešajo med seboj, da so skupine sestavljene bolj kot ne iz posameznih razredov in čim manjše, se je ta problem še bolj pokazal, ker tem pogojem v celoti sploh ne moremo zadostiti, čeprav uporabljamo tudi prostore, kot so predavalnica in kabineti.« Na šoli pričakujejo, da bodo skupaj z Občino Železniki pristopili k obnovi šole. Župan Anton Luznar napoveduje, da bodo prihodnje leto v občinski proračun uvrstili izdelavo projektov za ureditev mansarde.

Prostorska stiska je najbolj očitna v šolski knjižnici, ki deluje v prostoru, manjšem od večine učilnic, meri 112 kvadratnih metrov. Knjižnica ima bogato zbirko knjig, a so zaradi pomanjkanja prostora nekatere naložene previsoko in mnogim učencem nedosegljive. V tem času potrebujejo še prostor za karanteno knjig, ki jih nameravajo postavljati kar med police, kar pomeni, da učenci tja ne bodo mogli. Tudi sicer jih je v tem času v knjižnici lahko največ pet naenkrat, je pojasnila knjižničarka Katarina Primožič. Bralnih kotičkov nimajo, čitalnica že več kot deset let služi kot učilnica, prav tako v knjižnici ni računalnikov za učence, je naštevala Primožičeva, ki je zadovoljna, da učenci kljub vsemu radi prihajajo v knjižnico.

Ravnatelj pravi, da imajo vse prostore šole vedno povsem zasedene in da morajo zaradi pomanjkanja učilnic uporabljati tudi prostore, ki niso primerni za pouk. Na predmetni stopnji v učilnicah ni tople vode, pretesna je tudi zbornica.

Prostorsko stisko je Primožičeva predstavila tudi na februarski seji sveta staršev, ki je njeno pobudo glede obnove in posodobitve šole podprl. Na zadnji svet šole konec maja so tako povabili tudi predstavnike občinskega odbora za družbene dejavnosti in župana, da so jim predstavili problematiko. »Pričakujemo, da se ne bo ustavilo pri tem obisku, pač pa, da se bomo lotili dvostranskega iskanja rešitev,« je razložila Jana Kusterle.

Ravnatelj je spomnil, da so bili že pred dobrim desetletjem izdelani projekti za celovito prenovo in nadgradnjo šole, do katere pa nato ni prišlo. »Prva faza, se pravi dograditev učilnic na podstrešju najnovejšega dela šole, bi bila izvedljiva dokaj enostavno,« je prepričan.

Celovita prenova, ki je bila ocenjena na šest milijonov evrov, bi bila po besedah župana Luznarja za občinski proračun prevelik zalogaj. Poudaril je, da se zavedajo prostorske stiske na šoli. »Za zdaj vidimo možnost, da bi dodatne prostore pridobili v mansardi, zato nameravamo prihodnje leto naročiti projektno dokumentacijo za njihovo izdelavo,« je napovedal župan. Dodal je, da se skladno s proračunskimi zmožnostmi trudijo vlagati v vzgojno-izobraževalne ustanove. Letos so denimo končali zadnjo fazo obnove dodatnega vrtčevskega objekta v Železnikih, zamenjali so streho na podružnični šoli v Sorici, na podružnici v Dražgošah pa poteka investicija v prestavitev kuhinje in jedilnice. »Za sprotne obveznosti ter investicije v vzgojo in izobraževanje vsako leto namenimo približno dva milijona evrov, kar je najvišja postavka v našem proračunu,« je razložil Luznar.

Predsednica sveta šole pravi, da se zavedajo, da so takšne investicije povezane z velikimi stroški, a da bi po korakih morali začeti reševati prostorsko stisko šole. Po mnenju ravnatelja bi bilo sicer najbolj smiselno pregledati že izdelan projekt celovite prenove in morda predlagati določene spremembe. »Vlaganja v šolo niso zapravljen denar, to je vlaganje v prihodnost,« je poudaril.