Opozicija vložila ustavno obtožbo premierja Janše

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 9. april 2021 / 10:46  

Vložen sedmi predlog ustavne obtožbe

Opozicijski LMŠ, SD, Levica in SAB so v petek v državni zbor vložili predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, v kateri mu očitajo kršenje več členov ustave in zakonov. Po mnenju predlagateljev ustavne obtožbe naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covida-19, očitajo ji tudi, da se je decembra odrekla dodatni kvoti cepiva proti covidu-19, s tem pa številne državljane prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe. Janši očitajo tudi posege v medije, predvsem pa načrtno uničevanje Slovenske tiskovne agencije (STA), ki ji je vlada ustavila financiranje javne službe, za njeno financiranje pa ni poskrbela niti letos, čeprav ji to nalagata tako zakon o STA in sedmi protikoronski zakon. Med očitki je tudi vmešavanje v delo tožilstva, med drugim so izpostavili tudi neimenovanje petih od desetih lani jeseni predlaganih tožilcev in zavlačevanje s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca. Premier Janša je po vložitvi predloga ustavne obtožbe tvitnil, da gre po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev DeSUS-a in SMC-ja ter seriji propadlih interpelacij za novo patetično potezo prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije. Do tokratnega predloga je bilo v samostojni Sloveniji vloženih že pet predlogov ustavne obtožbe predsednika vlade in tudi predlog za ustavno obtožbo predsednika republike. SDS jih je vložil pet, SLS enega, noben predlog pa v državnem zboru ni prejel zadostne podpore, to je najmanj 46 glasov. SDS je leta 2014 napovedal tudi ustavno obtožbo zoper tedanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, ki pa je odstopila, preden so predlog vložili v državni zbor.

Pobudi za referendum o noveli zakona o vodah

Potem ko državni svet v torek ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o vodah, so v državni zbor že prispeli podpisi državljanov pod dvema različnima pobudama za razpis referenduma. Veto je državnemu svetu predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki se je pridružila oceni strokovnih združenj in civilne družbe, da novela strokovno ni primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda. Največ polemike je sprožila sprememba 37. člena zakona o vodah, saj bi bila po novem po mnenju stroke na podlagi vodnega soglasja in občinskega ali državnega prostorskega načrta lahko dovoljena gradnja objektov v javni rabi ter enostavnih objektov na vodnem in priobalnem zemljišču. »Ta predlog zožuje možnost gradnje na priobalnem zemljišču,« sicer trdi okoljski minister Andrej Vizjak. Lahko se zgodi, da bodo o končni usodi novele zakona odločali volivci, saj sta v državni zbor že prispeli dve pobudi za referendum, in sicer pobudi gibanja Zdrava družba s 33.670 podpisi in gibanja Za pitno vodo z 9254 glasov. »Menimo, da zakon, ki nima podpore strokovne javnosti in ki lahko ima trajne posledice na našo pitno vodo, ni v interesu državljanov Slovenije,« je dejal Miha Stegel iz civilne iniciative Danes, ki je del gibanja Za pitno vodo.

Slovenija hotela zajeti tudi Češko

Državam članicam EU se pred dobrim tednom dni ni uspelo dogovoriti o solidarnostni porazdelitvi skoraj treh milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva proti covidu-19 državam, ki ga najbolj potrebujejo. Solidarnostni porazdelitvi so nasprotovale Avstrija, Slovenija in Češka, ki so zahtevale svoj celotni delež cepiva glede na število prebivalcev. Slovenijo bo tako prejela 47 tisoč odmerkov cepiva namesto predlaganih 33 tisoč. Premier Janez Janša je pojasnil, da so pri svojem vztrajali predvsem zaradi Češke, ki je trenutno zelo prizadeta. Solidarnostno bi morali razdeliti najmanj pet milijonov odmerkov od desetih milijonov, kot je bilo okvirno dogovorjeno v četrtek, da bi zajeli vse, tudi Češko,« je razložil Janša.

Google spet snema slovenske ulice

Tehnološki velikan Google je včeraj v Sloveniji znova začel zajemati slike za osvežitev svoje storitve Street View (Ulični pogled). Po navedbah informacijskega pooblaščenca se bodo tokrat osredotočili na pločnike in ulice v več kot 35 slovenskih mestih, med njimi tudi v Kranju, Škofji Loki in Radovljici. Google zagotavlja, da spoštuje varovanje zasebnosti. Zbrane posnetke pred vsako objavo obdelajo s posebno tehnologijo, s katero zameglijo obraze oseb in registrske tablice, da jih ni mogoče identificirati. Možna je tudi naknadna odstranitev posnetkov, in sicer s klikom na gumb Prijavi težavo v spodnjem desnem kotu kateregakoli posnetka. Google je sicer snemanje ulic po Sloveniji začel poleti 2013, storitev Street View pa je za državo vključil v letu 2014.