Anton Jobst – organist v Žireh in svetovna vojna

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 12. september 2021 / 18:17  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (319)

Na Brdu pri Šmohorju (Ziljska dolina na avstrijskem Koroškem) se je 12. septembra 1894 rodil skladatelj, organist, zborovodja, glasbeni pedagog Anton Jobst. V prvi svetovni vojni je bil ranjen, potem pa je bil do smrti organist v Žireh, kjer je umrl 3. novembra 1981.

Njegov oče Nikolaj (po domače Kopičev) je bil podeželski mežnar in vaški organist ter njegov prvi učitelj. Drugi učitelj mu je bil mamin brat dr. Ivan Grafenauer, poslanec in organist v cerkvi sv. Križa v Beljaku.

Leta 1910 je šestnajstleten začel obiskovati Orglarsko šolo ljubljanskega Cecilijanskega društva, kjer je bil njegov mentor skladatelj Stanko Premrl. Šolo je končal v dobrih dveh letih z odličnim uspehom. Jeseni 1912 je nastopil službo organista v Žireh, ki jo je obdržal do smrti. Tu si je tudi ustvaril družino. Z ženo Marijo Kathern, sopranistko ljubljanskega stolnega zbora, sta imela pet otrok.

V njegovo življenje je sicer močno posegla že tudi prva svetovna vojna, ki se je je moral udeležiti med leti 1915 d0 1920. Boril se je v Galiciji, kjer je bil ranjen, in na soškem bojišču. Tu je bil ujet in poslan v italijansko ujetništvo v Albaniji. Po drugi svetovni vojni je bil zaradi političnih razmer tistega časa konfiniran v Celovcu med leti 1945–1947, kjer je služboval na celovškem glasbenem konservatoriju.

Anton Jobst je komponiral tako cerkveno kot posvetno glasbo. Vodil je cerkveni in tudi sedem posvetnih zborov. Učil je v osnovni in glasbeni šoli ter v nižji gimnaziji, vodil pihalni orkester tovarne Alpina ter salonski orkester žirovskega Sokola. Igral je na orgle, klavir in tudi druge inštrumente. Poleg tega je imel občasno še dodatne službe, na primer v hranilnici, na matičnem uradu, v konzumnem društvu in kasneje v tovarni Alpina.

Jobst je bil predvsem cerkveni glasbenik. Njegov obsežni glasbeni opus obsega 641 rokopisnih in tiskanih del (438 posvetnih: šest spevoiger, 170 instrumentalnih del, 262 skladb za zbore; 203 sakralnih: 12 mašnih pesmi, 191 pesmi za zbor). Njegove skladbe so objavljale glavne slovenske glasbene revije (Cerkveni glasbenik, Zbori, Pevec, Vestnik prosvetnih zvez, Nova muzika, Grlica idr.) ter ugledna italijanska revija I Maestri dell'Organo. Najbolj odmevne so bile njegove adventne, božične, postne, velikonočne, evharistične in darovanjske pesmi ter maša Bog na svoj rod se ozri s podnaslovom Kratka in lahka slovenska maša za mešani zbor in orgle. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

6. 9. 1462 je papež Pij II. ob ustanovitvi ljubljanske nadškofije vse dodeljene kraje izločil iz oglejske uprave. Prvi, ki je zasedel ljubljansko škofijsko stolnico, je bil Sigismund plemeniti Lamberg (1463–88). Drugi ljubljanski škof je bil Krištof Rauber.

V Mekinjah se je 6. 9. 1721 rodil slikar Fortunat Bergant.

V Mojstrani se je 6. 9. 1846 rodil svetovno znani slovenski čebelar Mihael Ambrožič. Kot čebelar trgovec se je udeležil vseh svetovnih razstav. Od 1873 do 1904 je dobil 147 odlikovanj. Prvo odlikovanje je dobil leta 1873 na svetovni razstavi na Dunaju.

?6. 9. 1925 so odprli prvi planinski dom na Gospincu na Krvavcu (1491 m n. m.). Dom stoji ob robu planote Gospinca, kjer je v bližini zgornja postaja gondolske žičnice Krvavec.

Na Koroški Beli se je 8. 9. 1872 rodil zgodovinar Matko Potočnik. Po prvi svetovni vojni je sodeloval kot izvedenec v komisiji za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo.

V Kamni Gorici se je 9. 9. 1792 rodil slovenski slikar Matevž Langus.

V Kranju se je 12. 9. 1898 rodil pesnik, prevajalec Mirko Pretnar. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil v vojski Rudolfa Maistra v Mariboru.

V Ljubnem se je 10. 9. 1881 rodil narodni delavec Ciril Jekovec. V letih 1926–30 je v Argentini izdajal v slovenskem in hrvaškem jeziku časopis Gospodarstvo.