Potrebujejo dodatne kadre

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 16. marec 2023 / 19:51  

Domovi za starejše ne morejo sprejemati uporabnikov, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo. Skupnost socialnih zavodov zato poziva k spremembi kadrovskih normativov.

Kranj, Radovljica – »Zaradi podaljševanja življenjske dobe se povečuje število starejših, ki tudi po zaključku bolnišničnega zdravljenja potrebujejo zahtevnejše postopke zdravstvene nege in oskrbe, zanje pa dostikrat nimamo primernih sistemskih rešitev,« opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Od domov za starejše se pričakuje, da delujejo kot negovalne bolnišnice, vendar brez zagotovljenih kadrovskih in drugih virov. Starejši z zahtevnimi zdravstvenimi stanji in njihovi svojci so tako prepuščeni sami sebi ter brez podpore in storitev, ki jih nujno potrebujejo in do katerih so po zakonodaji tudi upravičeni.« Ministrstvo za zdravje pozivajo, naj dopolni kadrovske normative in s tem omogoči zaposlovanje dodatnih kadrov, vključno z diplomiranimi medicinskimi sestrami, ki so usposobljene za izvedbo vseh storitev zdravstvene nege.

»Normativi ne pokrivajo dejanskih potreb, glede na potrebe uporabnikov so zastareli,« nam je povedala direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar. »Ob tem se – tako kot večina domov – srečujemo s pomanjkanjem kadra, saj se ob upokojitvi ne zasede delovno mesto. Predvsem za delovna mesta v negi ni prijav, prav tako imamo pomanjkanje kadra v kuhinji. Trudimo se, da stanovalci čim manj občutijo težave, s katerimi se soočamo. Zato da lahko nudimo kvalitetno osnovno oskrbo in nego že sprejetim stanovalcem, smo tudi pri nas omejili sprejeme v dom,« je pojasnila Gantarjeva.

»Dejstvo je, da v državi v tem trenutku ni veliko ustanov, ki bi imele status negovalnih bolnišnic, zato velik del bremena iz tega naslova pade na domove za starejše. S tem se čedalje bolj povečuje obseg in zahtevnost izvajanja zdravstvene nege. Potrebe izhajajo tudi iz naslova pomanjkanja kadra v bolnišnicah,« je razmere orisal direktor radovljiškega Doma dr. Janka Benedika Alen Gril. »Razumemo tudi situacijo bolnišnic; pri njih v sistemu kar naenkrat ostanejo pacienti, ki so težko odpustljivi. Kam z njimi? V domače okolje ne morejo, v bolnišnicah pa zasedajo kapacitete, ki jih je že tako premalo, tudi na račun zmanjševanja kapacitet zaradi odhajanja zdravstvenega kadra.« Kot je še pojasnil, negativne posledice neusklajenih kadrovskih normativov blažijo z zagotavljanjem motivacijskega delovnega okolja za vse zaposlene in s sistemom organizacije dela. Možnosti za zasedenost domskih kapacitet zagotavljajo tudi z dodatnimi strokovnimi izobraževanji za zaposlene ter izvajanjem individualnega pristopa na področjih izvajanja storitev socialne oskrbe in zdravstvene nege. »Za izvajanje najzahtevnejše zdravstvene nege pa potrebujemo več diplomiranih medicinskih sester, razporejenih v vseh treh izmenah, ki pa jih na trgu dela primanjkuje; zlasti slednje bi morali novi kadrovski normativi urediti.«

Odgovor ministrstva

»S problematiko kadrovskih standardov in normativov v socialno-varstvenih zavodih smo seznanjeni, pristopili smo že k medresorskemu usklajevanju in reševanju omenjene večletne problematike,« so nam odgovorili na ministrstvu za zdravje. »Zaradi naraščajočih zdravstvenih potreb stanovalcev in zahtevnosti zdravstvene nege si prizadevamo za povečanje kadrovskega normativa za diplomirano medicinsko sestro oziroma zdravstvenika. Cilj je, da bo taka oseba v vseh domovih zagotovljena v vseh delovnih izmenah, torej 24 ur na dan.« Ob tem so še dodali, da zagovarjajo model integrirane dolgotrajne oskrbe, kar pomeni tudi medpoklicno sodelovanje in povezovanje zdravstva in sociale v korist kakovostne, holistične in varne zdravstvene in socialne oskrbe stanovalcev.