V deželi mariachijev (1)

Latinska Amerika me je očarala že, ko sem pred dobrim desetimi leti obiskal države južneje ob ameriških Kordiljerah. Zato sem brez oklevanja izkoristil priložnost, da v času, ko se je svet končno osvobodil primeža epidemije, pobliže spoznam še Mehiko.

Glavno mesto, ki mu domačini krajše pravijo kar Mexico ali De Efe, nikakor pa z angleško različico imena, Mexico City, ki je bolj uveljavljena pri nas, velja za eno največjih na svetu. Po sicer neuradnih podatkih naj bi štelo okoli 22 milijonov prebivalcev, število pa se ves čas povečuje. Prenaseljenost se kaže v številnih težavah, še nazorneje pa na ulicah, ki so videti kot pravo človeško mravljišče, prenapolnjenih avtobusih in podzemnih železnicah. Kljub izjemni gneči, ki vlada praktično na vsakem koraku, pa je javni prevoz presenetljivo dobro organiziran, potnikom pa so ves čas na voljo tudi redarji, ki prijazno priskočijo na pomoč tudi turistom, ko se kaj zatakne.

Poleg kolonialne arhitekture in stavb, ki se zaradi pogrezanja nagibajo v eno ali drugo stran, so nam ob prvem jutranjem sprehodu po središču mesta v oči najprej padle številne skupine pripadnikov policije in vojske, ki ves čas patruljirajo po ulicah. Nič nenavadnega ni, če jih na kupu vidiš tudi po deset ali dvajset, in to v polni zaščitni opremi in z avtomatskim orožjem v rokah.

Poleg tekile in mariachijev je država verjetno najbolj znana prav po zloglasnih kartelih in dvomljivi varnosti. Tudi na našem potovanju smo opazili pozive h končanju femicidov in drugega nasilja nad ženskami in otroki, ki je žal še vedno prisotno v mehiški družbi. Vsak vlak podzemne železnice ima denimo en vagon namenjen izključno ženskam in otrokom, s čimer jim želijo mestne oblasti vsaj nekoliko olajšati potovanje. Veliko o varnosti pove tudi podatek, da se otroci že v prvih razredih osnovne šole poleg ravnanja v primeru potresa učijo tudi, kako se zaščititi v primeru, da se zgodi t. i. enfrentamiento, kot pravijo nasilnemu soočenju uličnih tolp, ki za medsebojno obračunavanje ne izbirajo mesta. Eno takšnih se je denimo zgodilo na obalni promenadi v Veracruzu le nekaj tednov po tem, ko smo se brezskrbno sprehajali po njej.

Kljub temu pa ima Mehika ponuditi veliko preveč lepega, da bi se ji zaradi tega izognili ali se omejili le na kakšno od številnih turističnih letovišč, ki ponujajo instant različico turizma. Gre za eno turistično najbolj obiskanih držav na svetu in ob upoštevanju zdravorazumskih varnostnih ukrepov in priporočil vodnikov ali domačinov je možnost za slabo izkušnjo vendarle izjemno majhna.

(Se nadaljuje)