Katarina Zupan, gospodarica na Klemenakovi kmetiji, ob poškodovanem drevju v dolini Radovne / Foto: Cveto Zaplotnik

Ostali skoraj brez gozda

Na Klemenakovi kmetiji v Radovni je orkanski veter skoraj povsem uničil petindvajset hektarjev gozda. Gospodarico Katarino Zupan skrbi za prihodnost kmetije.

Radovna – »Okrog dveh popoldne se je stemnilo in začelo je močno pihati, po­tlej se je slišalo samo še bobnenje, ki je trajalo vsega deset, petnajst minut …« se Katarina Zupan, gospodarica na Klemenakovi kmetiji v Radovni, spominja srede, 19. julija, ko jim je orkanski veter izruval in polomil pet­indvajset hektarjev gozda in ga še pet hektarjev poškodoval. »Gozdove so prizadele že različne ujme, a takšnega vetroloma, kot je bil to­krat, ne pomnim, tudi moja mama ne. Posledice so strašne. Videti je, kot bi po dolini tekla voda in podirala vse pod sabo, ostalo je le kakšno drevo, preostalo je izruvano in polomljeno. Grozno, obupno …« v solzah pripoveduje Katarina, ki jo ob takšni naravni in gospodarski nesreči skrbi za prihodnost kmetije in prihodnost njenega naslednika – sina Klemna.

Kot pove Katarina, so na kmetiji gozd vedno razumeli kot »kmetovo banko«, v katero gospodar poseže takrat, ko je v stiski ali potrebuje denar oziroma les za večje investicije, zato so tudi sekali bolj malo, tako da je bil gozd lep, z veliko debelega drevja. »Zdaj vidim, da se nam to ni splačalo in da bi bilo bolje, če bi vsako leto več sekali,« pravi Katarina, ki ob pogledu na poškodovani gozd ugotav­lja, da zdaj to ni več »kmetova banka«, ampak banka v stečaju.

Kolikšna je škoda v gozdu? »V gozd ne moremo, da bi pregledali stanje in ocenili škodo. Drevje je razmetano in leži vsevprek, od vsepovsod pretijo nevarnosti,« pravi Katarina in doda, da škodo na domači kmetiji ocenjujejo na od osem do deset tisoč kubičnih metrov drevja, še nekaj škode je na kmetiji njene mame v Zgornji Radovni, kjer je veter prizadel deset hektarjev gozdov.

Na Klemenakovi kmetiji so že izbrali izvajalca del, ki bo posekal in pospravil izruvano in polomljeno drevje. »Upam, da bo delo lahko začel že ta teden in končal v dveh, treh mesecih,« pravi Katarina in doda, da se jim s posekom in spravilom lesa mudi tudi zato, ker je nevarnost, da bi zaradi velike ponudbe lesa z vetrolomnih območij v Sloveniji in tudi v zamejstvu padla odkupna cena lesa. Upa, da cena le ne bo padla toliko, da bi po plačilu izvajalcev del komajda kaj ostalo kmetiji.

»Vetrolom ni prizadel le ene generacije na kmetiji, ampak dve, tri … Ker je pri nas slaba zemlja, gozdovi tudi počasi priraščajo, tako da bo treba čakati od šestdeset do osemdeset let, preden bo v njih mogoče spet sekati. To pomeni, da sin Klemen v njih verjetno še ne bo sekal,« pravi Katarina in doda, da bodo gozdarji tudi morali povedati, kako bi bilo poškodovane gozdove najboljše obnavljati – le po naravni poti ali tudi s sadnjo dreves. »Lepo bi bilo, če bi nam pri sanaciji pomagala tudi država.«

Ko smo se leta 2017, torej v letu, ko je Katarina od Zavoda za gozdove Slovenije prejela priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda, mudili na Klemenakovi kmetiji, je Katarina povedala, da se je po naravnih ujmah, zlasti po žledolomu leta 2014, v njihovih gozdovih močno razmnožil lubadar, zaradi katerega so v treh letih morali posekati tisoč kubičnih metrov smreke. »Kako sem bila vesela, ko se je lubadar v zadnjih treh letih umiril, a zdaj bo spet dobil idealne pogoje za razvoj,« pravi Katarina, ki težko razume, zakaj se je narava tokrat znesla nad dolino Radovne, ko pa je vedno veljalo, da jo Alpe varujejo pred vremenskimi ujmami. »Nas je kaznovala zato, ker na globalni ravni z njo grdo ravnamo?« se nemočno sprašuje, ob tem pa ji vlivajo optimizem ljudje, ki jo potlej, ko so videli posnetke o rušilni moči narave v Radovni, kličejo po telefonu in ji ponujajo pomoč. »Zdaj nam ne morejo pomagati, delo v gozdu je nevarno še za dobro izurjene in opremljene sekače.« Optimizem ji vlivajo tudi domačini in turisti, ki se še naprej radi ustavljajo na kmetiji in povprašujejo po njihovih mlečnih izdelkih, za katere dobiva priznanja tudi na festivalih Dobrote slovenskih kmetij.

Oddajte svoj komentar

Kranj 24°

pretežno jasno
vlažnost: 39 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

7/26

sobota

6/28

nedelja

9/24

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

GLASBA / Kranj, 13. april 2024

Večerna pesem

GLEDALIŠČE / Visoko, 13. april 2024

Na Visokem Emigranta

GLEDALIŠČE / Kokrica, 13. april 2024

Dopoldne za otroke, zvečer za odrasle

OBVESTILA / Šenčur, 13. april 2024

Občni zbor TD Šenčur

PRIREDITVE / Naklo, 13. april 2024

Folklorni večer

IZLETI / Kranj, 13. april 2024

Po Soški poti

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

55 let invalidov MDI Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...