Kaj župani poplavljenih občin pričakujejo od države

Objavljamo drugi del izjav županov v poplavah najbolj prizadetih občin o tem, kje vidijo rešitve in kakšne ukrepe pričakujejo od države, da se takšna katastrofa ne bi še kdaj ponovila.

Občina Škofja Loka

Prve grobe ocene škode v Škofji Loki presegajo šestdeset milijonov evrov. »V občini še vedno interventno odpravljamo posledice katastrofalnih poplav, izvajalci, podjetja, vsi tisti, ki so ponudili svojo pomoč, hitijo, da bi bile ceste čim hitreje prevozne in varne. Vzpostavlja se osnovna infrastruktura, ki je bila poškodovana, najbolj vodovodno in elektro omrežje,« pove župan Tine Radinja. »Škoda presega nekajkratnik investicijskega dela proračuna občine, tako da bomo potrebovali vso pomoč in upam, da bodo obljube države izpolnjene. Za zdaj prihaja tudi mednarodna pomoč, tako da nujne stvari rešujemo, resno delo prenove pa se bo začelo šele takrat, ko se bodo interventna dela zaključila.« Kot poudarja župan, bodo tako občani kot občina morali sprejeti dejstvo, da so podnebne spremembe prinesle ekstremne vremenske pojave. »Naša naloga je, da ko se zgodi kaj tako uničujočega, kot so bile zadnje poplave, smo na to pripravljeni, da je infrastruktura odporna, da se hitro popravi, če pride do česa takega. In predvsem, da je zagotovljena čim večja varnost za ljudi. Odpraviti ali pa preprečiti se tega v polnosti ne da, lahko pa omilimo posledice.«

Občina Gorenja vas - Poljane

V Občini Gorenja vas - Poljane po besedah direktorice občinske uprave Elizabete Rakovec ne pomnijo poplav takšnih razsežnosti, saj so izrazito prizadele dve tretjini občine; poplavljala je tako Poljanska Sora kot njeni levi, v spodnjem delu pa tudi desni pritoki. »Že od prvega dne intenzivno potekajo interventna dela, saj smo pod in nad objekti našteli skoraj 180 plazov, nekateri so odnesli več deset metrov ceste, nekaj hiš je še vedno odrezanih od sveta,« je pojasnila in dodala, da največjo škodo in največ težav še vedno povzročajo izjemno veliki plazovi, kjer se trudijo ustaviti posamične drseče gmote. Po besedah župana Milana Čadeža zato od države pričakujejo pomoč kot po poplavah leta 2014, ko so z gradnjo zadrževalnikov na desnih pritokih Poljanske Sore preprečili poglabljanje strug in odnašanje materiala. »Manjkajo pa še zadrževalniki na levih pritokih, česar se bo zdaj treba čim prej lotiti, saj bo tako voda počasneje pritekla v dolino in tudi naprej v Škofjo Loko.« Obenem pričakujejo čimprejšnje povračilo stroškov za vse izvedene intervencije in nujne sanacije plazov za zagotovitev prehodnosti in reševanje objektov, ki so samo v prvem tednu po poplavah znašali več kot dvesto tisoč evrov, zdaj pa presegajo že milijon evrov, je pojasnila Elizabeta Rakovec. Še večjo škodo pa so po besedah obeh sogovornikov preprečili doslej izvedeni protipoplavni ukrepi na območju Poljan, vredni več kot tri milijone evrov.

Občina Žiri

»Občina lahko vodotoke ureja le v sodelovanju z vodarsko stroko, saj je za vodotoke pristojna Agencija RS za okolje,« je poudaril župan Občine Žiri Franci Kranjc in obenem pohvalil dobro sodelovanje agencije z občino. Ekipe strokovnjakov agencije za okolje so namreč delno že sanirale strugo proti Osojnici, ta čas potekajo dela v Tolarjevi grapi v Zabrežniku. Obenem so napovedali, je dodal župan, da bodo v prihodnje izpraznili vse pregrade v strugah in poglobili nekatere vodotoke, ki imajo veliko naplavin. »Naše ekipe, ki so takoj po poplavah delale tudi po 15 ur na dan, pa so poskrbele, da so skoraj vse ceste že prevozne in da je vsem občanom omogočen dostop do hiš.« Tudi prihodnje celovite rešitve za zaščito pred poplavami bodo po županovih besedah iskali v sodelovanju z vodarsko stroko. »Določene stvari so bile kakovostno urejene že po poplavah pred devetimi leti in to je na nekaterih območjih preprečilo še večjo škodo. Predvsem sta bili zlata vredni pregradi na spodnjem Selu in v Zabrežniku, saj sta skupaj z vmesnimi pregradami pred poplavami obvarovali stanovanjske objekte.« Zato se županu zdi pomembno, da bi v tem smislu iskali tudi prihodnje rešitve, obenem pa je po njegovih besedah nujno sprotno čiščenje vodotokov.

Občina Cerklje

»Poskrbeti je treba za poglobitev strug, da se omogoči večja pretočnost, zagotoviti je treba redno čiščenje strug, zgraditi več opornih zidov, pod zajetjem krvavškega vodovoda je treba zgraditi večji zadrževalnik, za katerega je projekt že narejen …« Ob naštevanju ukrepov za zagotavljanje večje poplavne varnosti v občini Cerklje in nasploh nam je župan Franc Čebulj povedal, da se je dogovoril za sestanek na Direkciji za vode, poleg tega je znova zagnal postopke za ureditev suhega grabna, ki je v preteklosti ob narasli vodi varoval Cerklje pred poplavami. »Mi smo pred štirimi leti začeli načrtovati ponovno vzpostavitev suhega grabna, ki bi razbremenil strugo Reke in vodo speljal stran od hiš in občinske infrastrukture, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Pridobiti je treba soglasja lastnikov zemljišč, pristojnih ministrstev …« Pomembno je tudi, je poudaril glede dolgoročnih rešitev, da se občinski prostorski načrti ne širijo na poplavno območje. »Čas je, da stroka in zdrava kmečka logika dobita prednost pred kapitalom,« je dodal.