Objekt uničen, živino rešili

Velik požar je uničil gospodarski objekt Kmetije Mis. »Težko je karkoli povedati. Če ti zgori tvoje življenjsko, petdesetletno delo, ni enostavno,« nam je včeraj povedal gospodar Tomaž Mis.

Zavrh – V medvoški občini se je natanko en mesec po uničujočih poplavah zgodila nova katastrofa. V ponedeljek sredi dneva je zagorelo na Kmetiji Mis v Zavrhu pod Šmarno goro, pri najbližjih sosedih rojstne hiše Jakoba Aljaža.

215 posredovalcev

S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so bili o požaru na gospodarskem objektu velikosti 40 metrov krat 80 metrov, katerega streha je prekrita s sončnimi celicami, obveščeni okrog 13. ure. V objektu je bila živina, ki so jo pravočasno rešili, skladišče sena in kmetijska mehanizacija. Začel se je boj gasilcev z ognjenimi zublji. Razsežnosti požara so bile velike. Celotno ostrešje objekta je bilo v ognju. »To je doslej eden največjih požarov v medvoški občini. Skupaj je bilo na kraju dogodka kar 215 posredovalcev z 52 vozili, od tega 198 gasilcev s 43 gasilskimi vozili. Sodelovalo je šest društev iz Gasilske zveze (GZ) Medvode, 11 iz GZ Ljubljana, Gasilska brigada Ljubljana, Enota za podporo vodenju Ljubljana, Policija, Civilna zaščita Medvode, dežurna medicinska pomoč, dežurni živinozdravnik in Elektro Gorenjska,« nam je v torek dopoldan povedal Anže Šilar, poveljnik Gasilske zveze Medvode. Intervencija je v ponedeljek trajala do večera in se nadaljevala tudi še v torek. Bila je zahtevna in tudi nevarna. »Poškodovanih ni bilo, so pa štirje gasilci potrebovali preventivno pomoč in z njimi je vse v redu,« je dodal Šilar.

Ko so bili vzpostavljeni ustrezni pogoji, so policisti in pristojne službe začeli ogled in ugotavljanje vzroka za nastanek požara. Ta še ni znan. Včeraj smo obiskali Tomaža Misa, gospodarja na Kmetiji Mis. »Vse skupaj sedaj šele prihaja za mano, za vsemi nami. S sinom sva opazila ogenj, skušala kaj rešiti, a žal ni šlo. Če nas niso prizadele poplave, nas je pa ogenj. Žalostno. Nimam kaj. Sedaj gremo naprej, upam, složno, kot je treba. Težko je karkoli povedati. Če ti zgori tvoje življenjsko, petdesetletno delo, ni enostavno. Še kako dobro razumem vse, ki jim je voda v avgustovskih poplavah odnesla hiše, uničevala kmetije ... Sedaj smo pa mi tam. Če bomo vztrajni, bo šlo,« je na robu solz pripovedoval Tomaž Mis.

Živino odgnali na travnik

S sinom Tomažem sta oba gasilca. Ko so bile poplave, sta se takoj odzvala klicu na pomoč in odšla reševat življenja in premoženja v bližnje Vikrče, ki so bile poplavljene. Za njima je že veliko intervencij. Hitro jima je bilo jasno, da se morata umakniti, da se ognjeni zublji prehitro širijo po poslopju. V nasprotnem primeru bi bili lahko ogroženi tudi njuni življenji. »V nekaj minutah je bil cel hlev v ognju. Hvala bogu, da imamo v občini Medvode zelo dobro gasilsko organizacijo. Društva Gasilske zveze Medvode so prišla v zelo kratkem času, v eni uri je bilo na položajih že več kot dvesto posredovalcev. Kar so lahko pomagali, so, več se ni dalo,« je dejal in dodal, da so imeli v objektu tudi več kot sedemsto kubičnih metrov sena in za dva priklopnika balirane slame, ki so jo dokupili in jo shranili prav v tem objektu. K sreči so rešili živino. »S sinom in delavcem smo šli takoj v akcijo. Gnali smo jo nazaj na pašnik. Prednost je, da imamo odprti hlev, prosto rejo, da je žival vajena hoditi sem in tja, saj se že dolga leta pase na travnikih ob kmetiji. Zanimivo, da smo jo s paše pripeljali eno uro pred požarom, tako da jim je bilo čudno, zakaj jih ženemo znova nazaj. Skupaj imamo 130 glav živine. Vsa ni doma. V hlevu jih je bilo ob požaru dobrih sedemdeset. Sedaj so na pašniku. Prijatelji in drugi so prišli pomagat. Narejeno imamo že začasno molzišče, da jih lahko tudi molzemo,« pravi Mis.

Požar je prizadejal večjo gospodarsko škodo, saj je pogorelo celotno ostrešje s sončno elektrarno. Del stavbe se je tudi porušil. »Škoda je ogromna, večmilijonska. Ne da se je oceniti,« je še povedal Mis. Sumi, da so vzrok požara sončne celice. »Strokovnjaki so vse pregledali, rezultatov še ni. Osebno menim, da je zagorela fotovoltaika. Seno in drugo imamo shranjeno kvalitetno. Hlev stoji od leta 1982 in nikoli doslej ni bilo nobenih težav.« Eko energijo na kmetiji so pri Misovih začeli uresničevati v letu 2008, ko se je začela kazati potreba po menjavi dotrajane strešne kritine. Zgradili so elektrarno, ki se razprostira na 720 m² strešne površine, v javno elektro omrežje se je uspešno vključila poleti 2009.

Najprej sanacija pogorišča

V ponedeljek popoldan bi moral biti Tomaž Mis na kmetiji Malenšek v Žlebeh, kjer je potekal pogovor ob siru, predstavljale pa so se tudi bližnje kmetije z različnimi domačimi dobrotami. Žal se je moral ukvarjati s povsem drugimi stvarmi. Na Kmetiji Mis, ki ima tristoletno tradicijo, je glavna dejavnost prireja mleka. Na dan ga pridelajo okrog 1500 litrov ali še več. Med prvimi so začeli postavljati mlekomate, ki jih najdete v celotni regiji, ukvarjajo pa se tudi s predelavo mleka v različne mlečne izdelke. »Naša kmetija se preusmerja v predelavo mleka, v direktno prodajo. Ekonomska situacija povsod, ne samo v kmetijstvu, je slaba. Kaj nas sedaj čaka? Čim prej je treba sanirati pogorišče, kako naprej, pa je še preuranjeno reči. Ko bodo znani rezultati preiskave požara, se bova s sinom usedla in razmislila, ali gremo še enkrat v to,« je zaključil. Je tik pred upokojitvijo, od kmetije pa je odvisna celotna družina.