Kampanja Naj Anhovo zadiha

Poteka zbiranje podpisov za vložitev predloga sprememb Zakona o varovanju okolja, s katerimi bi med drugim izenačili okoljske in zdravstvene standarde sosežigalnic odpadkov s sežigalnicami.

Kranj – Društvo Eko Anhovo in Dolina Soče, Civilna iniciativa Danes in Inštitut 8. marec v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha zbirajo pet tisoč overjenih podpisov za vložitev novele Zakona o varovanju okolja v državni zbor. Kot pojasnjujejo, želijo z zakonom izenačiti okoljske in zdravstvene standarde sosežigalnic s sežigalnicami, kar bo prebivalcem doline Soče zagotovilo dostop do čistega zraka in preprečilo, da bi se tovrstno onesnaževanje ponovilo kjerkoli v Sloveniji. Predlagajo tudi pogostejši in bolj transparenten nadzor nad izpuščanjem škodljivih in strupenih snovi v okolje.

»Nesprejemljivo je, da trenutna zakonodaja sosežigalnicam odpadkov še vedno dopušča tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti emisij zdravju škodljivih snovi, kot veljajo za sežigalnice odpadkov,« je pred dnevi v Kranju, kjer prav tako zbirajo podpise, poudarila Ana Dujmović, koordinatorica prostovoljcev v gorenjski regiji iz Inštituta 8. marec. Zbiranje podpisov so sicer začeli 1. septembra, časa imajo do 30. oktobra, do včeraj pa jim je manjkalo še okoli 560 podpisov. Na Gorenjskem prostovoljci podpise zbirajo tudi v Radovljici in Škofji Loki.

»Kampanji Naj Anhovo zadiha sem se pridružila, ker mi ni vseeno za ta prelep soški biser in njegovo okolje, vsi imajo pravico živeti v zdravem in čistem okolju brez vsakodnevnega zastrupljanja. Čas je, da končno omejimo vpliv škodljive industrije na okolje. Zaščitimo naše naravne znamenitosti, stopimo skupaj in naredimo nekaj lepega za prihodnost prebivalk in prebivalcev Anhovega,« je povedala Tamara Žibrek, prostovoljka v Kranju.

»Podpise si želimo zbrati čim prej, da čim prej lahko vložimo predlog spremembe zakona in bo v državnem zboru obravnavan dovolj hitro, da se zdravje postavi pred kapital. Prebivalci Anhovega, kjer poteka sosežig odpadkov v cementarni, na to čakajo že 40 let,« je pojasnila Tanja Matijašević iz Inštituta 8. marec.

V Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemški gospodarski zbornici in Advantage Austria Ljubljana pa opozarjajo na slabosti, ki bi jih po njihovi oceni prinesla novela. Poudarjajo, da se predlagana novela zakona ne nanaša le na področje sosežiga odpadkov, ampak na novo ureja tudi druge dejavnost na področju monitoringa emisij in poročanja. »V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj,« so zapisali v skupnem sporočilu za javnost. Kot so navedli, rešitve, ki gredo v smeri zmanjševanja vplivov na okolje in izboljšujejo kakovost življenja in bivanja, sicer podpirajo, vendar pa morajo biti te dobro premišljene in utemeljene na strokovnih izhodiščih. Odločevalce zato pozivajo, naj novelo zakona zavrnejo.