Okoljski kriminal vse bolj pereč problem

Preiskovanje in pregon okoljskega kriminala za preiskovalce in tožilce predstavlja poseben izziv, ki zahteva tudi inovativne pristope pri reševanju problemov in preprečevanju okoljskih kaznivih dejanj.

Tacen – Okoljska kriminaliteta je čedalje bolj pereča, še zlasti prekupčevanje z nevarnimi odpadki, ki je med najdonosnejšimi nezakonitimi posli v Evropski uniji, predstavlja pa tudi potencialno veliko grožnjo za okolje in družbo, so poudarili na posvetu o okoljski kriminaliteti, ki je prejšnji teden potekal v Tacnu. Ena od ugotovitev je tudi bila, da organizirane kriminalne združbe poskušajo prevzeti in prodreti v družbe, ki se legalno ukvarjajo s prometom z odpadki in pod krinko legalnosti peljati dalje nelegalne aktivnosti. Gre za povsem nove pojavne oblike kriminalitete v smislu atipičnosti za klasične preiskovalce organiziranega kriminala, zaradi česar je preiskovanje tovrstnih dejanj izjemno zahtevno.

Medresorski strokovni posvet v Tacnu, ki ga je organizirala Uprava kriminalistične policije na generalni policijski upravi, je potekal pod naslovom Dvig učinkovitosti pregona okoljskih kaznivih dejanj in pričakovane spremembe kazenskega zakonika na področju okolja, prostora in naravnih dobrin v luči sprejema nove direktive EU o kazenskopravnem varstvu okolja. Namenjen je bil odprti razpravi o trenutnem stanju na področju kazenskopravnega varstva okolja v Sloveniji in pregonu okoljske kriminalitete.

Državna sekretarka ministrstva za notranje zadeve Helga Dobrin je v uvodnem nagovoru opozorila, da je skrajni čas, da naredimo nekaj za zaščito okolja. »Okoljski kriminal ima dolgotrajne in nepopravljive učinke. Narava se namreč ne meni za meje, ki smo jih postavili ljudje. Narava deluje kot celota. Pogosto se posledice pojavijo šele čez leta. Včasih račun zanje plačuje naslednja generacija,« je dejala.

Namen EU Direktive o kazenskopravnem varstvu okolja je okrepiti odziv držav na kazniva dejanja zoper okolje in z njimi povezane kršitve ter prispevati k strategijam za varstvo okolja, javnega zdravja in varnosti ter podpirati pravico posameznika do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Okoljski kriminal in z njim povezane kršitve predstavljajo vse bolj skrb vzbujajočo državno, regijsko in globalno grožnjo posameznikom in družbi. Pogosto imajo okoljska kazniva dejanja dolgotrajne in nepopravljive učinke, ki vključujejo čezmejni doseg ter vpliv na zdajšnje in prihodnje generacije. Nezanemarljiv je tudi vpliv na splošno varnostno stanje v državi.

Okoljska kazniva dejanja pa pogosto sovpadajo z drugimi hudimi kaznivimi dejanji, kot so korupcija, pranje denarja, trgovina s prepovedanimi drogami, ponarejanje in druga dejanja. Obravnava, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj zoper okolje so pogosto zapleteni, saj lahko ta kazniva dejanja zagreši (ali pomaga pri njihovi izvršitvi) cela vrsta akterjev, od posameznikov, podjetij, korporacij in podkupljenih uradnikov do organiziranih kriminalnih združb, ali pa kombinacija vseh naštetih. To za preiskovalce in tožilce predstavlja poseben izziv, ki ne zahteva samo poglobljenega teoretičnega in praktičnega znanja, zmogljivosti in sposobnosti, temveč tudi inovativne pristope sodelovanja ter močno željo po reševanju problemov in preprečevanju navedenih dejanj.

Kot so še poudarili na posvetu, bo v prihodnosti za slovensko policijo ključni izziv uvajanje specializacije za odkrivanje in preiskovanje nezakonite čezmejne trgovine z odpadki in organizirane ekološke kriminalitete. Za uspešno delovanje na tem področju je potrebno predvsem proaktivno delo policije, ki vključuje tudi pregled celotnega prometnega toka v državi. V Sloveniji sicer še ne obstaja specializirana enota za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete.