Po korakih do velikih sprememb

Škofjeločanka Hana Leben, dijakinja tretjega letnika Gimnazije Škofja Loka, je skupaj s prijateljico Ano Nejo Pfeifer zasnovala aplikacijo Green Button Journey (Potovanje zelenega gumba), ki uporabnike seznanja z okoljskimi problemi in jih spodbuja, da z reševanjem »zelenih nalog« tudi sami prispevajo k zmanjšanju vpliva na okolje.

Ste kdaj pomislili, da ob umivanju rok, če med miljenjem ne zaprete vode, mimo steče kar štiri litre vode – dovolj, da skuhamo štiri porcije testenin? S takimi in podobnimi vprašanji poskušajo na predstavitvah projekta Green Button Journey njegovi ustvarjalci predvsem mlade ozaveščati, da lahko tudi sami z na videz minimalističnimi dejanji prispevajo k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje. Aplikacija, ki uporabnike spodbuja k večji okoljski ozaveščenosti in zniževanju posameznikovega ogljičnega odtisa, ta čas obsega 71 zelenih nalog in ima 573 aktivnih uporabnikov. Aplikacija je na voljo v mobilnih trgovinah Google Play in App Store, ima pa tudi svoj profil na Instagramu in spletno stran GreenButton Journey.

»Podnebne spremembe nam pogosto predstavljajo kot nekaj velikega, na kar bi lahko vplivali samo z revolucionarnimi spremembami, zato se mladi počutimo nemočne. A to ni res, zelo pomembna so tudi majhna dejanja, saj če k temu pristopi veliko ljudi, lahko na koncu pripelje tudi do velikih sprememb,« poudarja Hana Leben. Green Button Journey sta si zato z Ano Nejo Pfeifer v prvi vrsti zamislili kot projekt »mladi za mlade« – cilj je pridobiti neko znanje, ga prakticirati in ga tudi deliti naprej na zanimiv način. Pri projektu sta se jima zdaj pridružila še dijaka prvega letnika Klemen Kavčič in Primož Dornik. Projekt izvajajo v okviru Unescovega programa Open Education for Better World (Odprto izobraževanje za boljši svet). »Želimo vzpostaviti neke vrste skupnost – povezati mlade z vsega sveta, ki bi v okviru tega pridobili znanje o podnebnih spremembah in ga potem širili naprej.« V aplikaciji posamezniki rešujejo zelene naloge, kot so: ugašanje luči, zapiranje hladilnika, sušenje oblačil na zraku, ne v sušilnem stroju, zapiranje vode pri umivanju rok in zob, ločevanje odpadkov, kompostiranje, samooskrbnost z zelenjavo in sadjem ... »V aplikaciji ima namreč vsak uporabnik svoj profil, na katerem se poleg drugih objav prikazujejo tudi njegovi dosežki, ko opravi določeno število zelenih nalog. To je tisto, kar te spodbuja k nadaljnjemu delovanju – aplikacija te usmerja k izboljševanju tvojih dosežkov.« Obenem pa imajo v aplikaciji vsi uporabniki na voljo tudi izobraževalne članke, ki so skrajšane različice prispevkov, povzetih po Unescovih Odprtih virih. Ko uporabnik prebere članke, lahko reši še kvize, ki ga opomnijo na prebrano. Z opravljanjem zelenih nalog pa se na računalu prikazuje tudi, za koliko so s tem zmanjšali svoj ogljični odtis. »Ta čas je vse zasnovano na zaupanju, saj še ni razvit sistem preverjanja; to bomo dodali v četrti fazi projekta, v kateri naj bi vključili tudi umetno inteligenco.« Doslej naj bi uporabniki opravili več kot 1700 zelenih nalog. »Naš cilj je še razširiti skupnost in doseči čim več mladih, ki jim poskušamo na prijazen način predstaviti, da sami kreiramo svet, v katerem bomo živeli, obenem pa jim želimo dopovedati, da nismo tako nemočni, kot se nam zdi.« Prav zato razmišljajo, da bi spremenili enoto, s katero merijo učinke zelenih nalog. Ti učinki so namreč ta čas prikazani s količino prihranjenega ogljikovega dioksida, v prihodnje pa naj bi to pretvorili v odpadne plastenke za lažjo predstavljivost.

Letos s svojim projektom sodelujejo tudi v evropskem projektu EU Teens 4 Green, s katerim spodbujajo mlade, da v regijah, ki so odvisne od fosilnih goriv, razvijajo projekte za prestrukturiranje teh regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. »V Sloveniji sta to zasavska in savinjsko-šaleška regija. Če želimo, da bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo potekal pravično in pri tem nihče ne bo prezrt, ti regiji čaka na prehodu v obnovljive vire energije največji preskok,« je poudarila Hana Leben in dodala, da je najbolje začeti prav z mladimi, da bodo tako sami vplivali na svojo prihodnost. Zato v okviru projekta izvajajo delavnice v osnovnih in srednjih šolah predvsem v teh dveh regijah, pa tudi drugod po Sloveniji. »Namen delavnic je dobiti nove ideje za zelene naloge. Veliko idej na koncu pristane tudi v aplikaciji.« Skupaj z učenci in dijaki tako ustvarjajo nove zelene naloge in jih spodbujajo k razmišljanju, kako prispevati k okoljski trajnosti in znižanju škodljivih vplivov na okolje. Med zanimivejšimi idejami, ki so jih mladi podali na delavnicah, je Hana Leben omenila uporabo tabličnih računalnikov pri pouku, da bi tako zmanjšali porabo papirja. Tako bi se namreč izognili uporabi učnih listov in delovnih zvezkov. Glede na to, da gre za mednarodni projekt, pa je zanimiv predlog podala tudi skupina dijakov iz Poljske. »Ko so ugotovili, da pri nas nimamo vzpostavljenega kavcijskega sistema za vračanje plastenk, kot je to na Poljskem, so za zmanjšanje porabe prostora v zabojnikih predlagali, da se jih uporabi za tako imenovano ecobrick – to je plastična steklenica, ki jo napolnimo z uporabljeno plastiko.« Ecobricks se nato lahko uporablja za izdelavo različnih predmetov, vključno s pohištvom, z vrtnimi ograjami in podobnim.

Aplikacija GreenButton Journey je glede na podatke z zemljevida uporabnikov po besedah Hane Leben ta čas prisotna že skoraj na vseh kontinentih. »Če odštejemo Antarktiko, manjka samo Avstralija,« se posmeje. Njihova ciljna skupina so mladi od 12. do 24. leta starosti, seveda pa prav nikogar ne izključujejo, še poudari Hana Leben.