Kregarjev abstraktni opus

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo slik in del na papirju akademskega slikarja Staneta Kregarja. V središču pozornosti so njegova abstraktna dela, nastala med letoma 1953 in 1963.

Kranj – Morda je bil prvi kazalnik pomembnosti tokratne razstave z naslovom Abstraktni Stane Kregar ob njenem odprtju tudi obiskovalcev poln največji spodnji galerijski prostor Galerije Prešernovih nagrajencev.

Akademski slikar Stane Kregar (1905–1973) velja za enega osrednjih slovenskih likovnih umetnikov druge in tretje četrtine 20. stoletja, s svojim likovnim ustvarjanjem je pionirsko spreminjal podobo, razvoj in pomen likovne umetnosti na Slovenskem. Ob obsežnem posvetnem opusu je ustvaril zelo pomemben in obsežen sakralni opus, saj je likovno opremil okrog sto slovenskih cerkva, med drugim njegova dela najdemo tudi v kranjski župnijski cerkvi sv. Kancijana.

Izbiral je raznolike likovne tehnike, tako olje na platnu kot mešane tehnike na papirju, ustvarjal pa je tudi v monumentalnih slikarskih tehnikah, kot so freska, mozaik, vrezanka in vitraj, načrtoval je tudi izdelke umetne obrti, tapiserije, vezenine in intarzije. »Tako širokega tehničnega znanja in obvladovanja različnih zvrsti slikarstva ni imel noben Kregarjev sodobnik,« poudarja kustos razstave dr. Andrej Doblehar, ta čas zagotovo eden največjih poznavalcev življenja in dela Staneta Kregarja.

Kregar je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil posvečen v duhovnika, v nadaljevanju pa je v letih 1930–1935 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Pragi. Do leta 1945 je poučeval risanje na Škofijski klasični gimnaziji, kasneje pa je deloval kot svobodni umetnik. Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Izjemen abstraktni opus

Za Staneta Kregarja so značilni vsaj štirje različni slogi: poetični barvni realizem, nadrealizem, abstrakcija in angažirana nova figuralika. Ko gre za slednje tri, velja za pionirja v našem umetnostnem prostoru.

»Vsaka Kregarjeva razstava – postavil sem jih že kar nekaj – je zame velik izziv in posebna čast vstopiti v svet umetnika,« je bil dr. Andrej Doblehar vesel povabila galerije, da po tem, ko so bila nekatera Kregarjeva dela v preteklosti tu že del katere od skupinskih razstav, tokrat pripravi samostojno razstavo njegovih del. »Izbral sem abstraktna dela, nastala v letih 1953–1963. Na ogled je 28 slik v tehniki olje na platnu in 12 del v mešani tehniki na papirju. Dodali smo še dva realistična avtoportreta in figuralni karton, osnutek za fresko v cerkvi v Dražgošah. Lahko rečem, da gre za reprezentativen izbor slikarjeve abstrakcije, ki predstavlja celoten razvojni lok tako z manj znanimi kot znamenitimi slikarskimi deli.« Kot je dodal Doblehar, imamo danes Kregarjevo abstraktno obdobje za najbolj obsežno, značilno in dovršeno. »Vedno rečemo, to je pa Kregar, drugače in tako ne bi mogel slikati noben drug slovenski avtor.«

Kot je povedal vodja galerije Marko Arnež, se tokrat srečali z zahtevno nalogo, saj so si dela za razstavo izposodili iz različnih institucij – od Galerije Staneta Kregarja, Moderne galerije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Umetnostne galerije Maribor do Save Turizma in številnih zasebnih lastnikov.

Na razstavi, ki je na ogled v vseh treh galerijskih etažah, je predstavljen tudi dokumentarni film Stane Kregar, poetični iskalec likovne harmonije, ki je ob petdeseti obletnici slikarjeve smrti lani nastal v produkciji Televizije Slovenija. Sredi maja bodo v galeriji predstavili še katalog, 15. junija, na Poletno muzejsko noč, pa bodo pripravili tudi vodenje po razstavi.