Ribji festival Gorenjske

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gorenjska / sobota, 11. julij 2020 / 09:37  

Na območju več gorenjskih občin je v okviru projekta Ribja kulturna dediščina potekal Ribji festival Gorenjske. Izobraževalno-turistične dogodke je v sodelovanju z lokalnimi partnerji organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Zalog pri Cerkljah – Ribji festival Gorenjske je ena od aktivnosti projekta Ribja kulturna dediščina, ki se izvaja kot projekt Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica. Projekt izhaja iz dejstva, da ima Gorenjska na osnovi kvalitetnih in raznolikih voda ter vodnih teles že stoletja dolgo tradicijo sonaravnega gospodarjenja z vodami in njihovimi ribami. Rezultat tega je bogata ribja kulturna dediščina, ki odraža odnos med človekom, ribami in naravo. Pomemben del te dediščine sta ribištvo in z njim povezano ribogojstvo, katerih namen je načrtna skrb za ribji živelj s strani ribiških družin kot ključnega deležnika ter gospodarski in športni ribolov, za katera ima Gorenjska dobre pogoje. »Elementi ribje kulturne dediščine so trenutno razpršeni po vsej Gorenjski in nimajo neke sistematične zgodbe in okvira. Povezani in ustrezno predstavljeni bi lahko pomenili pomemben del celovitega ohranjanja kulturne dediščine,« je pojasnil Uroš Brankovič s Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Središče dogajanja Ribjega festivala Gorenjske je bilo v Bohinju, kjer nadgrajujejo že tradicionalne ribiške dogodke, med njimi tudi priznani mednarodni Festival muharjenja. Posamezne aktivnosti so letos prvič potekale še v občinah Naklo, Kranj, Tržič, Preddvor in Cerklje. Predstavili so ribnik Žeje v Podbrezjah, nekdanji mlin na Okroglem pri Naklem ter ribogojnice Zgornja Besnica, Bizjak na Zgornji Beli in Vodomec v Zalogu pri Cerkljah. »V bazenih pod še ohranjenimi mlinskimi kamni nekdanjega mlina na Okroglem je Ivan Franke leta 1881 izvedel prvo umetno oploditev iker potočne postrvi v Sloveniji in s tem začel zgodbo modernega ribogojstva v naših krajih,« je kot zanimivost povedal Brankovič.

Obiskovalci so se na vseh lokacijah seznanili s tradicijo ribištva, športnega ribolova, ribogojstva, gospodarjenja ribiških družin z vodami in njihovimi zgodbami. Ob tem so tudi pokušali zdrave ribje izdelke ribogojstva Zupan iz Bohinja, ki pri projektu sodeluje kot partner, in drugih lokalnih ribogojcev. »Spodbujamo uporabo lokalnih rib v gastronomiji in vsakdanji prehrani. Prednost Gorenjske je, da ima čiste vode in stalni dotok vode, kar vpliva na kvaliteto rib. Obenem so sladkovodne ribe v primerjavi z morskimi manj izpostavljene težkim kovinam,« je povedal Brankovič in še dodal, da se letno na Gorenjskem proizvede približno petdeset ton rib, od tega je nekaj ribjih mladic, ki jih umestijo v ribje vodotoke ali premestijo v druge ribogojnice po Sloveniji.