Janž Khisl in njegov kranjski grad

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 28. januar 2018 / 15:09  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (133)

Morda koga preseneča podatek, da grad Khislstein v Kranju ni bil nekdaj trdnjava plemenitega mogočneža, ampak ena izmed kupčij, s katero je sin ljubljanskega župana Vida Khisla Janž (v virih je prvič omenjen 28. januarja 1547) leta 1578 kupil utrdbo (grad) v Kranju v sklopu obrambnega obzidja. Podjetnik Janž Khisl s Fužin pri Ljubljani ga je leta 1578 prezidal v plemiški dvorec, ki je po njem dobil ime Khislstein. Kasnejši lastniki gradu Khislstein so bili plemeniti Mosconi in Ravbarji, v 18. stoletju Apfaltrerji in Auerspergi, kasneje pa vse do leta 1913, ko je grad postal državna last, družina Pagliaruzzi.

Janž (Hans, Janez) Khisl je bil ob smrti očeta še mladoleten, zato je z materjo vodil očetove posle. Vodila sta tudi obe steklarni, eno v Ljubljani in drugo na Fužinah. Leta 1554 je po očetu prešla v last Janža Khisla vas Hrušica pri Ljubljani. Kupil je mlin in zemljo ter vse pridružil svojemu gospostvu Fužine. Janž ni nadaljeval očetove kariere trgovca, ampak se je usmeril v nakupe in prodajo zemljišč. Leta 1572 je nadvojvoda Karel Janžu podelil privilegij in z njim izključno pravico do steklarne na Kranjskem. Na Fužinah je imel poleg gradu v lasti še kovačijo, valjalnico irhovine, male fužine, steklarno, v graščini navadni mlin in mlin za papir.

V lasti oziroma zakupu je imel tudi druga gospostva. Bil je zakupnik gospostva Višnja Gora, zastavni lastnik Križ pri Tržiču, lastnik Novega dvora v Preddvoru, zastavni lastnik mariborskega mestnega gradu in potem njegov zakupnik. V zastavni lasti je imel deželno-knežji fevd Konjice, bil je lastnik Slovenj Gradca, Khislsteina, Lisičjega in Rotenturna v Slovenj Gradcu. V devetdesetih letih 16. stoletja si je kupil še Lanšprež, bil je najemnik Pišec in Sevnice ter zakupnik Postojne. Zaradi Janževih prizadevanj se je nadvojvoda Karel leta 1575 odločil za nakup rudnika živega srebra v Idriji. Z nakupom rudnika je nadvojvoda postal gospodarsko in politično bolj samostojen v odnosu do notranjeavstrijskih deželnih stanov.

Sredi osemdesetih let 16. stoletja je bil Janž Kiesel zagotovo med največjimi posestniki in najbogatejšimi Kranjci. Leta 1561 mu je cesar Ferdinand I. izboljšal grb in podelil plemiški naziv ter pravico pečatenja z rdečim voskom. Leta 1569 je postal vitez in leta 1590 še baron. To čast si je najbrž prislužil s svojim službovanjem v Vojni krajini in tudi s premišljenim posojanjem denarja cesarju. Bil je tudi podpornik slovenske protestantske književnosti. Večkrat je omenjen v krogu plemičev, ki so podpirali Primoža Trubarja.

Janž Khisl se je poročil trikrat. Prvič leta 1551 z Ano Lichtenberg, ki je kmalu po poroki umrla. Pred letom 1557 se je poročil z Marijo Paradeiser. V zakonu se jima je rodilo enajst otrok. Ko je drugič postal vdovec, se je leta 1591 poročil z Lucijo Stadl, s katero ni imel otrok.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Vrbi pri Žirovnici se je 22. 1. 1811 rodil ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogačar. Spodbujal je razvoj verskega tiska. Leta 1864 je bil med ustanovitelji Slovenske matice.

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 22. 1. 1877 rodil pisatelj in duhovnik Pavel Perko.

V Žirovnici se je 26. 1. 1797 rodil Matija Čop.

Namesto utilitarnega nabožnega slovstva za kmete je zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo.