Edina prava rešitev je predor

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zgornja Gorenjska / torek, 28. september 2021 / 06:21  

Ministrstvo za infrastrukturo vladi predlaga gradnjo predora pod prelazom Vršič in opredelitev projekta rekonstrukcije regionalne ceste čez prelaz kot prostorsko ureditev državnega pomena.

Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo je med predloge gradiv za obravnavo na vladi vključilo rekonstrukcijo regionalne ceste Kranjska Gora–Vršič–Trenta–Bovec, znane pod imenom Vršiška cesta, kot prostorsko ureditev državnega pomena. »Zaradi pomembnosti Vršiške ceste in dolgotrajnih zapor je bilo v zadnjih nekaj desetletjih izdelanih več študij in projektov za celoletno prevoznost ceste na različnih ravneh. Edina rešitev sta izgradnja predora pod prelazom Vršič in protilavinskih objektov ter izvedba ostalih potrebnih zaščitnih ukrepov,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. »Izgradnja predora bi omogočila tudi lažje uravnavanje prehodnega in stoječega motornega prometa na vrhu prelaza Vršič v kopni sezoni, hkrati pa ustreza tudi smernicam trajnostnega razvoja, prioritetni strategiji razvoja na območju Triglavskega narodnega parka (TNP).«

Predlagatelj poudarja, da ima cesta poleg turističnega tudi velik gospodarski pomen, ki predvsem Zgornjemu Posočju omogoča povezavo z Gorenjsko in s tem širi možnosti za ohranitev prebivalstva v demografsko in razvojno ogroženem delu Zgornjega Posočja.

Vršiško cesto po podatkih iz lavinskega katastra za Slovenijo ogroža najmanj 27 snežnih plazov, kar je glavni razlog za to, da v letih z normalnimi zimami cesta ni prevozna tudi do šest mesecev na leto. Velike nevšečnosti povzročajo tudi snežni zameti, pluženje pa je nevarno in negospodarno.

Na obeh straneh prelaza bi bilo do predora zato treba izvesti galerije, nasipe za preusmeritev plazovine in ukrepe za zavarovanje obstoječe ceste. Predlagatelj dodaja, da je za izgradnjo predora treba predvideti tudi deponije za približno 220 tisoč kubičnih metrov izkopanega materiala. »Rekonstrukcijski ukrepi zahtevajo celovito in postopno izvedljivo rešitev, ki bo upoštevala varstvene in varnostne ukrepe ter smernice trajnostnega razvoja. Načrtovanje tako zahtevnih prostorskih ureditev ne more biti prepuščeno lokalnim skupnostim.«

Umirjanje prometa

Za financiranje strokovnih podlag za pripravo državnega prostorskega načrta je v letih od 2022 do 2024 predvidena poraba približno 660 tisoč evrov. Pri pripravi bi upoštevali tudi potrebno prilagoditev prometnega režima z umirjanjem prometa, kar pomeni omejitev hitrosti na posameznih odsekih ceste, zmanjšanje emisij izpušnih plinov in obremenitev s hrupom, izločanje tehnično neustreznih vozil, zagotavljanje ustrezno velikih izhodiščnih parkirišč v Kranjski Gori in Bovcu ter zadostne frekvence javnega prevoza. Na območju ceste in parkirišč na prelazu bi bilo treba v času poletne sezone vzpostaviti tudi učinkovitejši nadzor za večjo prometno varnost in boljšo pretočnost. Glede na predlog gradiva bi vzpostavili informacijski sistem, s katerim bi uporabnike ceste opozarjali na naravne danosti narodnega parka in spoštovanje omejitev na gorski panoramski cesti.

Župan Hrovat za projekt

Župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat je poudaril, da sedanji kaos na Vršiču ni dobra reklama: ne za občino ne za državo niti za TNP. Gradnja predora pod Vršičem se mu zdi zagotovo najboljša rešitev in veseli ga, da bi se to končno uvrstilo med prioritetne državne projekte, po drugi strani pa ga skrbi, da je projekt zastavljen precej futuristično in da bo potrebnega še kar nekaj časa, da ga bodo izpeljali z veliko volje države in lokalne skupnosti. Župan je poudaril tudi nujnost razbremenitve okolja na tem območju z urejenim javnim prevozom, brezplačnimi prepustnicami za domačine na obeh straneh prelaza Vršič, za druge uporabnike pa s plačilom cestnine, kot je to že uveljavljeno na drugih evropskih prelazih. »Vedno znova se pojavi kak problem, tudi na ravni pristojnih ministrstev, zakaj se nekaj ne more asfaltirati, zakaj ne zaračunavati cestnine, ... V končni fazi pa je pomembno le, da se zadeve uredijo in da ljudje ne bodo nezadovoljni, narava pa ne ogrožena.«